Pahernikova ustanova: zgled sonaravnega gozdarjenja in spodbujanje mladih k študiju gozdarstva

1529582487702_DSC_9984-00.jpg

Slovenija velja za zibelko sonaravnega gozdarjenja in med pionirji na tem področju je bil Franjo Pahernik, ki je bil pred drugo svetovno vojno lastnik obsežnega gozdnega območja na Pohorju.  Danes njegovi viziji sledi Pahernikova ustanova, ki se zavzema za sonaravno gospodarjenje z gozdovi; s spodbujanjem mladih k študiju gozdarstva ter podpiranjem raziskovalne dejavnosti prispeva k njegovemu uveljavljanju in razvoju.

Začetki Pahernikove ustanove segajo v leto 2005, ko je Vida Ribnikar, dedinja Franja Pahernika, podpisala Akt o ustanovitvi, z delovanjem pa je Pahernikova ustanova pričela v letu 2010. Prve donacije zametkov Pahernikove ustanove so bile podeljene že tri leta pred uradnim začetkom delovanja ustanove, v letih 2007 in 2008, ko je Vida Ribnikar darovala sredstva za štipendije študentom gozdarstva. Od ustanovitve v letu 2010 naprej pa ustanova za štipendije, raziskovalno delo vsako leto nameni približno 70.000 EUR. V zadnjih sedmih letih so podelili 40 štipendij za magistrski in 8 za doktorski študij ter več kot 130 različnih sofinanciranj šolnin, izpolnjevanj v tujini, tiska strokovnih publikacij in učbenikov, manjših raziskovalnih nalog do organizacije posvetovanj. Ustanova vsako leto podelil tudi več donacij v domačem okolju prostovoljnim društvom, šolam in za obnovo kulturnih spomenikov.

Konec junija je z delom zaključil prvi upravni odbor Pahernikove ustanove. Dogodek so obeležili s slavnostno sejo v Dvorcu Radlje, udeležili pa so se ga minister Dejan Židan in številni priznani strokovnjaki z gozdarskega področja. Dosedanji predsednik uprave, sicer dolgoletni vodja Gozdnega gospodarstva Radlje in častni občan, Maks Sušek je s Pahernikovimi gozdovi vzorno upravljal več kot 60 let in ob tej priložnosti poudaril, da gre za 105-letno kontinuiteto, ki je uspešno prestala kar 3 različne družbene sisteme in predstavlja primer pozitivnega uveljavljanja gozdarske stroke, ne glede na širše družbene in politične tokove. Velik del zaslug za nastanek Pahernikove ustanove gre prav njemu.

“Njeno delovanje je v 1. vrsti namenjeno razvoju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ter razvoju in napredku gozdarskih ved. Za tako visoko postavljene cilje posestvo površinsko, s svojimi 570 ha gozdov ni veliko. Ampak je z dosedanjim načinom gospodarjenja usmerjala sestoje v oblike, ki že danes zagotavljajo take trajne donose, ki bodo omogočali Ustanovi opravljati njene večnamenske funkcije. Gre za sestoje z zalogo 453 m3/ha in letnim prirastkom 10,79 m3/ha, ki imajo bogato rastiščno osnovo za intenzivno gospodarjenje na osnovi nege. Načrtovan je letni možen posek 4582 m3. Glede na namen Ustanove dobivajo njeni gozdovi še dodatne funkcije s področja raziskovanja, gozdne pedagogike in humanitarnih dejavnosti, ” je delovanje Pahernikove ustanove predstavil Maks Sušek.

FOTO: Foto Anka

Dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Miha Humar je izpostavil pedagoški pomen Pahernikovih gozdov, ki študentom služijo kot naravni raziskovalni laboratorij: “Prav raziskave v naravi, tako znotraj Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire kot Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so ključne za razvoj fakultete/oddelka in nas postavljajo ob bok mednarodno priznanim fakultetam. Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pa s strokovnim delom, raziskovalnimi ploskvami in drugimi aktivnostmi predstavlja konkurenčno prednost. Ne samo, da se v okviru oddelka lahko izvajajo trajne raziskave, ki jih trenutno financiranje znanosti ne podpira, ampak tudi zagotavljanje in razvoj lastne opreme, ki je vse dražja.”

Župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik je pohvalil zgledno sodelovanje vseh deležnikov in izrazil željo, “da občina Radlje ob Dravi še naprej stopa po poti sonaravnega in trajnostnega razvoja, da skozi svoj model razvoja pokaže  možnost dviga kvalitete življenja za svoje občanke in občane.”

S 1. julijem je vodenje upravnega odbora prevzel novi predsednik prof. dr. Jurij Diaci. “Ustanovo v prihodnjih letih, poleg osnovne dejavnosti, čaka več obsežnejših nalog. V sodelovanju z muzejem, občino Radlje in ProSilvo Slovenije v Radljah nastaja Center za razvoj sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Tako bodo prizadevanja za spodbujanje sonaravnega gospodarjenja doma in izven meja Slovenije, pridobila nove prostorske zmogljivosti in vsebinske poudarke. Naslednje leto partnerske organizacije čaka velik izziv. Evropska zveza organizacij ProSilva za sonaravno gospodarjenje, katere ustanovni član je tudi Maks Sušek, nas je izbrala za organizacijo posvetovanja ob 30-letnici ustanovitve zveze,” je predstavil prihajajoče načrte Pahernikove ustanove.

 

 

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije