Search
Close this search box.

Od ponedeljka poostren nadzor na slovenskih cestah

Letos so do sredine junija zabeležili 260 prometnih nesreč z udeležbo motoristov, v katerih je umrlo deset voznikov. Dve tretjini nesreč so povzročili motoristi sami. Vzrok za večino nesreč s smrtnim izidom sta prevelika hitrost in nepravilno prehitevanje, zato Agencija za varnost prometa poziva motoriste k odgovornemu in samozaščitnemu ravnanju.

Kot so sporočili z Javne agencije RS za varnost prometa, je bilo letos do 12. junija prometnih nesreč z udeležbo motoristov sicer za 26 odstotkov manj glede na enako obdobje lani, ko jih je bilo 353, kar pripisujejo zmanjšanemu obsegu prometa v času epidemije covida-19.

Povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so umrli motoristi, so bili v šestih od desetih primerov kar motoristi sami. Tudi pri teh nesrečah je bil največkrat vzrok za nastanek neprilagojena hitrost, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Vsi umrli motoristi so imeli čelado, voznika mopeda pa čelade nista imela. Polovica umrlih je bila starih 30-40 let, štirje 50-60 let, eden 20 let, vsi so bili moški, so navedli na agenciji.

Dve tretjini prometnih nesreč oziroma 166 so povzročili motoristi, 38 pod vplivom alkohola. Po dva umrla voznika motornega kolesa in mopedista so bili pod vplivom alkohola, navaja agencija. Največ, kar 61 prometnih nesreč, so povzročili motoristi brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ena se je končala s smrtjo, 11 s hudimi poškodbami. V 46 primerih z dvema smrtnima žrtvama in 13 hudo poškodovanimi, pa so bili povzročitelji starejši z vozniškim dovoljenjem več kot 30 let.

Največ prometnih nesreč z udeležbo motoristov ob koncih tedna

Podatki za petletno obdobje 2014-2019 kažejo, da je bilo število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil največje ob koncih tedna, najmanj med ponedeljkom in sredo. Tudi število umrlih je bilo največje ob koncih tedna, in sicer ob sobotah 24 umrlih in ob nedeljah 26 umrlih.

Največ prometnih nesreč se je pripetilo v popoldanskem času med 16. in 18. uro ter med 14. in 16. uro. Podatki tako izkazujejo, da so nesreče motoristov po navedbah agencije povezane predvsem z življenjskim slogom.

Agencija zato opozarja, da so v poletnih dneh motoristi in mopedisti številčni udeleženci prometa in je zato potrebna še dodatna pazljivost in spremljanje prometa. Vozniki motorjev so namreč zaradi ozke silhuete slabše vidni in jih lahko v ogledalih ne opazimo.

Motoristom agencija med drugim svetuje, naj se pred potjo prepričajo, da je motor tehnično brezhiben. Nujno je, da poskrbijo za svojo varnost z dobro opremo, v katero sodijo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo.

V novejšem preventivnem videu agencije so izkušeni motoristi opozorili na glavna tveganja in pasti pri vožnji z motorjem, predvsem pa kot izkušeni motoristi ponujajo paleto neprecenljivih nasvetov. Tako med drugim izpostavljajo, da je tveganje na motorju večje pri višjih hitrostih. Pot ustavljanja motorista pri hitrosti 50 kilometrov na uro znaša 23 metrov, pri 70 kilometrih na uro znaša 38 metrov, pri hitrosti 90 kilometrov na uro pa že 65 metrov.

Od ponedeljka preventivna akcija za večjo varnost motoristov

V ponedeljek se bo začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost motoristov. Namen akcije je opozoriti motoriste in mopediste, naj v poletnih mesecih ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj in naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa na strpno in preudarno vožnjo ter na dodatno previdnost na cesti.

Akcija bo pod okriljem Agencije za varnost prometa potekala do 12. julija, pri izvedbi pa bo sodelovala tudi policija, ki bo v času akcije izvajala poostren nadzor.

Podatki Agencije za varnost prometa za obdobje 2015-2019 kažejo, da je povprečno umrlo 24 voznikov motornih koles in mopedov letno, povprečni delež umrlih motoristov pa je znašal 22 odstotkov. Največ nesreč z udeležbo motoristov in mopedistov se je zgodilo leta 2017, ko je umrlo 29 motoristov, kar je 28-odstotni delež umrlih v prometnih nesrečah.

V letu 2019 se je na slovenskih cestah zgodilo 1061 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil oz. 13 odstotkov več kot v letu 2018. V omenjenih prometnih nesrečah je umrlo 23 voznikov enoslednih motornih vozil oz. pet več kot v letu 2018, so sporočili z Agencije za varnost prometa.

Povečanje v primerjavi z letom 2018 beležijo tudi pri poškodovanih, saj se je število hudo poškodovanih povečalo za 11 odstotkov, število lažje poškodovanih pa za devet odstotkov. Število umrlih motoristov in mopedistov je bilo lani pod povprečjem, je bil pa delež umrlih med vsemi umrlimi udeleženci prometnih nesreč nad povprečjem.

STA objavlja tabelo s podatki o številu prometnih nesreče voznikov motornih koles in mopedov in posledicah za obdobje 2015-2019.

leto/       število      huda     lažja         delež
primerjava   nesreč  poškodba  poškodba  smrt  umrlih
------------------------------------------------------
2015           1014       213       584    26     22%
2016            909       176       520    24     20%
2017           1094       204       618    29     28%
2018            941       177       524    18     20%
2019           1061       197       570    23     23%
------------------------------------------------------
2019/2015        5%       -8%       -2%  -12%
2019/2018       13%       11%        9%   28%

Vir: AVP

Dogodki