Na Koroškem ste vedno, ko je bilo potrebno, branili našo državo in ozemlje, je dejal Tonin in med drugim spomnil na dejanja borca za severno mejo Franja Malgaja in prizadevanja krajanov Libelič.
“In tudi med vojno za samostojno Slovenijo se je vaša pokrajina soočila z izredno zahtevnimi preizkušnjami. Vojne aktivnosti na tem območju, ki meji na Avstrijo, so bile zelo intenzivne,” je spomnil Tonin in dodal, da so se v vojnih dogodkih koroški pripadniki takratne milice in teritorialne obrambe izkazali kot izjemno iznajdljivi in pogumni možje.
Osamosvojitvena vojna je bila na Koroškem boleča, žrtve so bile na obeh straneh, boji v Dravogradu pa so ponehali šele 4. julija 1991, je med drugim dejal obrambni minister, ki, kot je poudaril, čuti veliko odgovornost, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se država dostojno pokloni vsem žrtvam in tudi invalidom vojne za Slovenijo.
Pogorevc pa je dejal, da so v času osamosvojitvene vojne koroški policisti imeli posebne odgovornosti, saj je bilo treba zavarovati vse mejne prehode z Avstrijo, na kar so se pripravljali že prej, do prvega resnega incidenta na Viču pa je prišlo že 25. junija 1991. Povedal je, da jim je uspelo z brezpogojnim ultimatom Jugoslovanski ljudski armadi za brezpogojno predajo in vsi vojaki so se jim predali.
“In tako smo na Koroškem v času vojne zajeli prve vojne ujetnike,” je izpostavil Pogorevc in dodal, da so jih oskrbeli v skladu z mednarodno ženevsko konvencijo in jih predali vodstvu policijske postaje Slovenj Gradec.
“Uspeh, ki smo ga dosegli na mednarodnem mejnem prehodu Vič, je bil resnično veličasten. Orožje smo zamenjali za pogajanja, preudarnost in razum z zavedanjem, da življenja štejejo, še posebej mlada in da so vrednota nad vsem,” je dejal Pogorevc. To je po njegovih besedah bil uspeh vseh, ki so na Koroškem prispevali k osamosvojitvi, ob tem pa je spomnil tudi na pomoč avstrijskih varnostnih organov, ki so jim posredovali pomembne informacije.
V nagovoru je spomnil tudi na kasnejšo afero Vič-Holmec. “Danes ne morem mimo tega, da ne omenim tudi velike sramote, ki so jo zakuhali neodgovorni in nemoralni posamezniki, ki se očitno niso poistovetili z uspehi nas, koroških policistov,” je dejal Pogorevc. Afero so po njegovih besedah zrežirali po le osmih letih od častnih dogodkov, z njo pa so želeli sodelujoče diskreditirati in razglasiti za vojne zločince. In tudi takrat so Korošci po Pogorevčevih besedah znali “stopiti skupaj, se upreti in uspeti”.
Na nocojšnji slovesnosti na Viču so odkrili spominsko ploščo ter podelili spominske plakete, zahvale in spominske znake.
