Večina sečnje poškodovanih dreves naj bi bila zaključena še v letošnjem letu, nekaj verjetno tudi še prihodnje leto. S čakanjem in odlašanjem bi se lahko zgodilo, da bo les začel propadati in gniti ter izgubljati vrednost, zato ne bi bil več zanimiv za lastnike, je za STA povedal vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Boštjan Košiček.
“Temu bo sledila sadnja in setev sadik in semen različnih drevesnih vrst. Doslej smo posadili šest hektarov veliko območje okrog Cerja in ob tem porabili 13.000 sadik,” je dejal. Pri delu jim je v dveh dneh pomagalo okrog 1200 prostovoljcev. Sedaj pa nove zasaditve nadaljujejo ob pomoči dijakov bližnjih srednjih šol.
Srednješolci so ravno tako pomagali pri sejanju in bodo z delom še nadaljevali. Iz donatorskih sredstev je bila nabavljena ena tona semen, ki jih bo treba posejati v naslednjem mesecu. Doslej so posejali okrog deset hektarov po požaru uničenega območja. Polovico vseh semen bodo posejali izbrani izvajalci, ki jih bo najela občina Miren-Kostanjevica in plačala z denarjem, ki ga bodo zaslužili s prodajo požaganega poškodovanega lesa. Drugo polovico semen pa bodo posejali v zasebnih gozdovih.
“Te sadike je treba čim prej posaditi, da bodo imele ugoden čas za razvoj, da se bodo ukoreninile in preživele letošnje leto, ki bo najbolj kritično,” je poudaril Košiček.
Za sanacijo pogorelih gozdov naj bi bilo dovolj finančnih sredstev. Del denarja bodo pridobili z različnimi donatorskimi sredstvi, del pa bo prispevala država z različnimi razpisi. Sanacijski načrt predvideva, da bo za dela do leta 2028 potrebnih 23 milijonov evrov. Okrog šest milijonov evrov naj bi v svoje gozdove vložili zasebniki, dobrih 16 milijonov evrov pa naj bi prispevala država. Iz razpisa programa za razvoj podeželja naj bi pridobili še dodatnih 3,2 milijona evrov za preventivna dela na protipožarni varnosti. Iz t.i. gozdnega sklada pa naj bi dobili okvirno okrog pol milijona evrov.
“To je več, veliko več sredstev, kot smo jih drugače dobili za obnovo gozdov,” je poudaril Košiček.
Gozd se ob pomoči človeka obnavlja popolnoma drugače, kot bi se sam po naravni poti. Če bi površine prepustili samoobnavljanju, bi iz korenin najprej pognalo podrastje in travinje, drevesa bi začela ponovno rasti kasneje. Zato želijo gozdu pomagati z zasajanjem sadik dreves, kar pomeni hitrejši razvoj gozda, je povedal Košiček. To razliko bo po njegovih besedah lepo videti tudi ob novi pohodniški poti, ki jo bodo v prihodnjih dveh letih uredili okrog požarišča, kjer bodo na posameznih delih prikazali naravno obnovo in obnovo gozda ob pomoči človeka.
Hitrejša obnova pa bo pripomogla tudi k hitrejšemu vračanju živali na prizadeto območje. Košiček je povedal, da so se velike živali, kot so jelenjad in divji prašiči, že vrnile. “Male živali so takrat med požarom umrle, to velja seveda za tiste, ki se niso mogle umakniti pred požarom. Velike živali pa so že nazaj in jih je, glede na kapaciteto tega prostora, preveč.”
Požar na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in hude suše izbruhnil 15. julija 2022, je v 17 dneh zajel 3705 hektarov površin. Z ognjenimi zublji so se poleg 15.000 gasilcev spopadali tudi pripadniki Slovenske vojske in policije, v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja pa so se vključile tudi druge službe. Ključnega pomena je bila vloga številnih prostovoljcev ter pomoč sosednjih in drugih držav.
