Golob za Delo in Primorske novice: Ukrepi naslavljajo večino prebivalstva

Predsednik vlade Robert Golob je v pogovorih za Delo in Primorske novice zagotovil, da ukrepi, ki jih zaradi draginje sprejema in načrtuje vlada, naslavljajo večino prebivalstva in so ciljno usmerjeni. Glede stanja javnih financ bo po njegovih besedah več znanega konec julija po analizi, jasno pa je že, da bo potreben rebalans proračuna.
Robert Golob
Predsednik vlade Golob

Ko gre za blažitev prehranske blaginje vlada pripravlja temeljit vpogled v končne cene pri uporabnikih, in sicer za čas od 1. aprila. Želijo namreč pokazati, kdo je znotraj te košarice prostovoljno držal cene nizke ali pa visoke. Skozi to pa si bodo po njegovih besedah potrošniki lahko ustvarili mnenje, kateri trgovci so začeli dvigati cene prvi, kateri so jih dvignili nesorazmerno in kje lahko dobijo primerljive izdelke, da lahko normalno živijo po drugačnih cenah.

Glede davka na ekstra dobičke naftnih trgovcev bodo po Golobovih besedah dober pokazatelj za razmislek o njem tudi polletni rezultati vseh naftnih trgovcev. “Takrat bo namreč že marsikaj jasno, torej tudi to, ali bodo beležili dobičke tudi v drugem kvartalu letošnjega leta ali ne,” je dejal za Delo.

Davčna reforma je predvidena v letu 2024, do takrat pa je treba razčistiti, kaj sploh hočemo kot družba, pa je povedal za Primorske novice.

S ciljem učinkovitejše rabe energije se pripravlja tudi priporočilo za vse javne ustanove, kakšne naj bodo temperature v sistemih hlajenja oz. ogrevanja.

Sicer pa glede javnega sektorja premier pravi, da se temi povišanja plač zagotovo ne bodo izogibali: Danes govoriti o tem, da se ne smemo niti pogovarjati o povišanju plač, je nepošteno do ljudi, ki niso bili deležni sadov gospodarske rasti, so pa bili seveda deležni višjih cen.” Verjame, da bo pri sindikatih dovolj posluha za to, da se najprej pogleda, kdo so tisti, ki so najbolj prizadeti zaradi višanja cen.

Pojasnil je tudi odločitev za menjave članov svetov bolnišnic.Verjetno se ni težko strinjati, da je treba takoj poseči v bolnišnice, saj je organizacija dela marsikje izjemno slaba in izguba večdesetmilijonska,” je dejal za Delo.

Za Primorske novice pa je pojasnil še, da je naloga teh, ki bodo imenovani v svete zavodov zaradi svojih strokovnih referenc, popolnoma drugačna, kot je bila doslej. “Hočemo, da začnejo prevzemati odgovornost za to, kar bodo počeli, ne pa da se skrivajo v anonimnosti,” je dejal.

Interventni zakon, ki bo korenito posegel v organizacijo javnega zdravstvenega sistema in bo vpeljal profesionalni nadzor, bo po njegovih besedah začel veljati jeseni.

Ukrepe za obvladovanje morebitnega epidemičnega vala v jeseni pa bodo predvidoma pripravili do konca julija, da jih bodo za pripravo na jesen lahko posredovali ravnateljem šol in predstojnikom drugih zavodov. “Zagotovo ne bo zapiranja državljanov v občine, tudi ne zapiranja šol in domov za upokojence. Prav tako ne bo obveznega cepljenja.”

Pri kadrovanju v podjetjih v državni lasti po njegovih besedah generalni sekretarji strank nimajo in ne bodo imeli nobene besede. “Kolegij generalnih sekretarjev strank ne obstaja, čeprav se nekateri zelo trudijo, da bi ga vzpostavili,” je zagotovil.

Na zunanjepolitičnem področju je napovedal, da se bo na svoj prvi uradni dvostranski obisk predvidoma že v prvi polovici julija odpravil v Nemčijo, najpomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije. Med drugim pa si želi tudi čim boljših odnosov s sosedami in da bi Hrvaška “počasi sprejela” arbitražno razsodbo o meji.

Komentiral je tudi vojno v Ukrajini in poudaril, da je Slovenija “nedvomno na strani Ukrajine in obsodba ruske agresije ni nič manjša, kot je bila doslej”. Zavrnil je možnost, da bi se “pod krinko mirovništva” pristalo na kapitulacijo Ukrajine in privolitev v ozemeljske izgube. Je pa nujno, da EU pri soočanju z ukrajinsko krizo ostane enotna, je poudaril.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.