Ker se je naše življenje kar naenkrat ustavilo zaradi koronavirusa, smo morali rešitve, kako naprej poiskati kar se da hitro.
Iz Centra za izobraževanje odraslih MOCIS sporočajo, kako so prilagodili izobraževanje odraslih v času koronavirusa.
V sredini marca so se tudi izobraževalci odraslih znašli pred novim izzivom, saj so morali tako kot ostale izobraževalne ustanove prekiniti vsa njihova izobraževanja v tradicionalni obliki. Začeli so z delom od doma; stike s sodelavci so ohranjali preko videokonferenc in tako naštudirali različne oblike dela na daljavo tudi z njihovimi udeleženci. Njihova velika prednost je bila, da so že imeli urejene spletne učilnice za poučevanje v srednješolskih programih (trgovec, ekonomski tehnik in predšolska vzgoja), iz katerih so črpali izkušnje in jih nadgrajevali.
Seveda ta prehod kljub temu ni bil lahek, saj je zahteval precejšen napor organizatork izobraževanj, ki so morale preveriti, kateri udeleženci imajo dostop do ustrezne sodobne tehnologije, hkrati pa se posvetovati tudi z izvajalci programov o primernem načinu nadaljevanja učenja na daljavo. Obojim, tako udeležencem kot tudi izvajalcem, so ponudili pomoč pri uporabi novih aplikacij. Da bi profesorjem in udeležencem olajšali osvajanje znanja, so postavili tudi javno dostopno spletno učilnico na temo, kako lahko ustvarijo svoja videogradiva z brezplačnimi in preprostimi programi. Njihova organizatorka je sestavila nekaj nasvetov in videonavodil, kako se lotiti priprave takšnih gradiv. Na ta način želijo prikazati učenje čim bolj razumljivo, pristno in hkrati čim bolj podobno učenju v učilnici.
Danes tako na daljavo potekajo številni njihovi programi (osnovna šola, srednješolski programi, tečaji računalništva, tujih jezikov, slovenščine za priseljence, program PUM-o) in dejavnosti (univerza za tretje življenjsko obdobje, večgeneracijski center, informiranje in svetovanje odraslim). Stike z udeleženci ohranjajo preko videokonferenc, mesengerja in e-pošte. Na enem mestu so zbrali tudi vsa gradiva za samostojno učenje iz različnih tematskih področjih, do katerih lahko dostopajo obiskovalci njihove spletne strani. Ustvarili so nov YouTube kanal večgeneracijskega centra, preko katerega delijo razne videoposnetke, ki jih snemajo sami: kuhanje in peka, jezikovne klepetalnice, gibanje, pripovedovanje avtorskih zgodb za otroke in podobno. Nadaljujejo tudi z učenjem tujih jezikov na daljavo. V ta namen so izvajalci pripravili različna učna okolja in vsebine, ki popestrijo pouk in spremljajo delo udeležencev. Večina udeležencev pozdravlja to alternativno možnost in z veseljem sodeluje. Udeležencem svetujejo o izobraževalnih možnostih, o tem, kako si organizirati učenje … preko telefona, e-pošte in ostalih aplikacij. Ponujajo tudi možnost brezplačnega ugotavljanja in vrednotenja jezikovnih znanj, kjer udeleženci opravijo testiranje svojega znanja kar preko elektronskega obrazca, ustno preverjanje pa poteka po telefonu ali preko videodprogramov.
V programu PUM-o so ustvarili FB skupino, kjer ohranjajo vsakodnevni stik z udeleženci. S tistimi, ki jim delo v skupini ne ustreza, pa se vsakodnevno slišijo preko telefona ali zasebnih sporočil. Za udeležence pripravljajo motivacijske delavnice, strokovne članke, zelo radi sodelujejo v miselnih igrah, vzpodbujajo jih pri športni aktivnosti. Vsem, ki potrebujejo učno pomoč, pripravljajo naloge za učenje, se z njimi učijo na daljavo. Udeleženci tudi redno pišejo koronadnevnik; za vsak dan napišejo, kaj so počeli, kakšni so njihovi občutki, počutje, kaj se je zgodilo lepega oz. slabega …
“Kot lahko razberete, se naše poslanstvo – naj teče učenje skozi življenje – nadaljuje. V situaciji, v kateri smo se znašli, smo tudi izobraževalci odraslih pridobili nova znanja in dragocene izkušnje s področja dela na daljavo z našimi udeleženci. Kljub temu pa pogrešamo pristne stike in poučevanje v učilnici, zato si želimo, da se kmalu spet vsi zdravi srečamo v naših prostorih.” – Urška Novak Lešnik, www.mocis.si
