Gasilci s svojo srčnostjo in predanostjo vsak dan dokazujejo, da pogum pomeni pomagati tudi takrat, ko je najtežje.
Praznik dela nas po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Kot je izpostavila v poslanici, delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. “Delo mora ostati vrednota, ne breme,” je poudarila.
Praznik dela 1. maj, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice, praznujejo v večini držav sveta, v Sloveniji je dela prost dan tudi 2. maj. Na predvečer praznika so potekala številna kresovanja, danes pa po tradiciji sledijo budnice, pohodi in rajanja okoli mlaja.
Okoli 276.000 šolarjev je od danes uradno na prvomajskih počitnicah, na katerih letos uživajo kar devet dni. Počitniške dni si bodo lahko popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi. Obeta se tudi lepše vreme. V šolske klopi pa se bodo šolarji vrnili v ponedeljek, 5. maja.
Za okoli 276.000 šolarjev je danes zadnji šolski dan pred prvomajskimi prazniki, ko bodo učenci in dijaki skupno prosti kar devet dni tako kot lani. V šolske klopi se bodo vrnili v ponedeljek, 5. maja. Marsikje za ta čas ponujajo pester progam aktivnosti.
Svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja, nas spominja na izjemen pomen čebel za opraševanje, naravno ravnovesje in našo prehransko varnost.
Velika noč je praznik, ki nas spomni, da tudi v najzahtevnejših okoliščinah nikoli ne smemo izgubiti vere, zlasti vere v moč človeka, je v današnji velikonočni poslanici zapisal premier Robert Golob. Po njegovih besedah se namreč prav v človeškem dostojanstvu, odgovornosti in notranji trdnosti skriva največja moč skupnosti.
Kristjani po vsem svetu danes praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Po cerkvah bodo potekale slovenske velikonočne maše in bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov.
Pokanje z možnarji in karbidom je več kot sto let star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja. Hrupno praznovanje, ki simbolizira Kristusovo vstajenje, v sebi nosi močan kulturni naboj, obenem pa je zelo nevarno, opozarja NIJZ.
Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa bodo na ta dan k blagoslovu odnesli velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, v Vatikanu bo velikonočno slavje vodil delegat papeža Frančiška, kardinal Giovanni Battista.
