Močno deževje je danes zajelo slovensko Istro. Neurja so najhujša na njenem južnem delu, kjer so posledice najbolj izrazite, je za STA povedal namestnik poveljnika CZ mestne občine Koper Igor Rakar. Kot je opisal, trenutno še poteka nekaj intervencij, a se razmere umirjajo. Najhuje je v piranski občini, predvsem zaradi poplavljanja Dragonje.
Zaradi močnega neurja in hitrega dvigovanja vodostaja rek Dragonja, Drnica, Badaševica in Rižana občinski štab Civilne zaščite Piran in regijski štab Civilne zaščite (CZ) Obalne regije pozivata vse prebivalce, naj ostanejo v svojih domovih in se ne izpostavljajo nevarnosti. Zaradi visokih voda za slovensko Istro velja rdeče opozorilo.
Specialna vozila in opremo za poplave, ki so jo na upravi za zaščito in reševanje kupili lani, je doslej prevzelo enajst testnih občin. To so Cerkno, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Kranj, Loška dolina, Maribor, Medvode, Nazarje, Ravne na Koroškem in Velika Polana.
Na območju Mestne občine Slovenj Gradec trenutno poteka 22 sanacijskih projektov, njihov skupni napredek pa lahko spremljate prek spletnega pregledovalnika delovišč.
Ministrstvo za naravne vire in prostor v odgovoru na poziv odvetnice Magde Vraničar k vzpostavitvi odškodninskega sklada za oškodovane v poplavah na Dravi leta 2012 pojasnjuje, da predplačila po poplavah avgusta 2023 niso odškodnina, temveč avans za obnovo. “Ta sredstva so bila izplačana tudi vsem upravičencem poplav leta 2012,” je navedlo.
Danes je začela veljati novela zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki prinaša pravne podlage za neposredne nakupe zemljišč za nadomestne domove poplavljencev in s tem možnost čimprejšnje pridobitve dokumentacije za gradnjo nadomestitvenih objektov na varnih lokacijah.
Odvetnica Magda Vraničar, ki zastopa več oškodovancev v sodnih postopkih zoper avstrijski Verbund zaradi poplav na Dravi leta 2012, poziva vlado k vzpostavitvi odškodninskega sklada za vse upravičence omenjenih poplav. Pri tem se sklicuje na lansko sodno odločitev v eni od tožb ter na ravnanje vlade po ujmi v državi leta 2023.
V obnovi po ujmi avgusta 2023 je bilo doslej narejenega izjemno veliko, je danes ocenil vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Ob sanaciji po njegovih besedah izvajajo tudi sistemske spremembe, s katerimi se je prej odlašalo, še vedno pa ostaja veliko izzivov. Država je doslej za obnovo namenila 1,16 milijarde evrov.
Ekstremni dogodki, povezani z vremenom in podnebnimi spremembami, stanejo Evropo vsako leto milijarde evrov. Po izračunih Evropske agencije za okolje (EEA) je gospodarska škoda zaradi takšnih dogodkov v obdobju 1980-2023 v 38 evropskih državah skupaj presegla 790 milijard evrov. Preračunano na prebivalca je bila najvišja v Sloveniji.
Na Prevaljah raste že drugi nadomestni dom za družino Fužir.
