Na ministrstvu za solidarno prihodnost na očitke Skupnosti občin Slovenije (SOS) o prenizkih cenah dolgotrajne oskrbe na domu zatrjujejo, da so osnova za določitev cen dejanski podatki, ki so jih posredovali izvajalci sami. Cene tudi niso končne, njihovo usklajevanje bo namreč reden in sistemski proces, so zapisali v odzivu za STA.
Ministrstvo za solidarno prihodnost in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi pripravila nove izračune cen storitev dolgotrajne oskrbe na domu in v institucijah, ki bodo začele veljati ob postopnem uvajanju novih storitev. Prav tako so določili višino dodatka za dvojezičnost.
V okviru zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, bodo na centrih za socialno delo (CSD) z današnjim dnem vzpostavljene vstopne točke, kjer bodo ocenili upravičenost prosilca do storitev dolgotrajne oskrbe. Izdelali pa bodo tudi osebni načrt storitev zanj.
Leta 2021 je bilo dolgotrajni oskrbi namenjenih 741 milijonov evrov ali 1,4 odstotka BDP, kar je 8,6 odstotka več kot leta 2020. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 72.200 ljudi ali tri odstotke več kot leto prej. Največ jih je to oskrbo prejemalo na domu, kažejo podatki Statističnega urada RS.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo danes tistim, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, začel pošiljati odločbe o vključenosti. Pošiljali jih bodo postopoma, predvidoma do konca letošnjega leta.
6. oktobra beležimo dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev
DS je danes podprl predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. Predvsem nasprotujejo delu zakona, ki s 1. julijem 2025 uvaja obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, proti pa devet.
Odbor DZ za delo bo danes obravnaval predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Opredeljuje pravice in določa, da bodo sredstva za izvajanje prišla iz državnega proračuna, od 1. julija 2025 pa tudi z obveznim prispevkom. DZ bo predlog obravnaval na izredni seji, ki se bo začela v četrtek.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je nesolidaren in v praksi neizvedljiv, menijo v NSi. Kot poudarjajo, bo zakon obremenil številne družbene skupine in gre v smeri, kako “ljudem potegniti več iz žepov”. Napaka zakona je tudi osredotočanje na institucionalno oskrbo in obravnava po nujnem postopku, je navedel vodja poslancev Janez Cigler Kralj.
Leta 2020 je bilo dolgotrajni oskrbi namenjenih 681 milijonov evrov oziroma 1,4 odstotka BDP, kar je 10,5 odstotka več kot leta 2019. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 68.200 oseb, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Največ ljudi je storitve dolgotrajne oskrbe prejemalo na domu, in sicer 35 odstotkov, kažejo podatki Sursa.
