Cerkev v Doliču bo po 125 letih dobila nove orgle
7. oktobra, 2025
Ni komentarjev
Blagoslov in prvo igranje orgel bo v soboto, 11. oktobra 2025.
Blagoslov in prvo igranje orgel bo v soboto, 11. oktobra 2025.
Na današnji praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je eden največjih krščanskih praznikov, se bodo v Marijinih svetiščih zbrali številni verniki in se spomnili Marijine smrti in vnebovzetja. Osrednjo mašo pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Praznik je dela prost dan.
V Katoliški cerkvi danes obeležujejo praznik svetega Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi telovo. Ob tem se spominjajo Jezusove navzočnosti v evharistiji, ki je središče verskega obreda. Ker je telovo med drugim v Avstriji, večjem delu Nemčije in na Hrvaškem dela prost dan, je mogoče danes ponekod pričakovati močno povečan promet.
Duhovnik Martin Golob je v sredo v Grosupljem predstavil svojo tretjo knjigo z naslovom Na spletni prižnici 2. Knjiga prinaša uredniški izbor vlogov, videodnevnikov, ki jih Golob od leta 2018 objavlja na portalu Aleteia.
Kristjani 50. dan po veliki noči obeležujejo binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. V več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan, zato je mogoče danes in v ponedeljek pričakovati povečan promet.
Novi papež Leon XIV., ki je v prvem nagovoru po izvolitvi v četrtek zvečer izpostavil sporočilo miru, bo danes ob 11. uri v Sikstinski kapeli daroval mašo za kardinale. Po besedah predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta je pred njim odgovorna naloga voditi Cerkev skozi številne izzive sodobne družbe.
Velika noč je praznik, ki nas spomni, da tudi v najzahtevnejših okoliščinah nikoli ne smemo izgubiti vere, zlasti vere v moč človeka, je v današnji velikonočni poslanici zapisal premier Robert Golob. Po njegovih besedah se namreč prav v človeškem dostojanstvu, odgovornosti in notranji trdnosti skriva največja moč skupnosti.
Pokanje z možnarji in karbidom je več kot sto let star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja. Hrupno praznovanje, ki simbolizira Kristusovo vstajenje, v sebi nosi močan kulturni naboj, obenem pa je zelo nevarno, opozarja NIJZ.
Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa bodo na ta dan k blagoslovu odnesli velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, v Vatikanu bo velikonočno slavje vodil delegat papeža Frančiška, kardinal Giovanni Battista.
Z današnjim velikim petkom se za kristjane začenja velikonočni tridnevje, ko je po zapisih iz Svetega pisma Jezus Kristus trpel in umrl na križu. V katoliški in pravoslavni cerkvi je to edini dan v letu, ko ni maš, v Evangeličanski cerkvi pa ta dan poteka osrednje velikonočno bogoslužje.
