.
.
..

ZRCK s pilotnim projektom reševalcem po travmatični izkušnji sporoča: “Nisi sam!” (FOTO)

V ponedeljek, 4. 11. 2019, je Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK) v prostorih Občine Ravne ob z lokalnimi dobrotami obarvanem zajtrku izvedel predstavitev ZRKC-ja, pilotnega projekta 'Nisi sam − psihosocialna pomoč zdravstvenim reševalcem in zdravstvenim dispečerjem' ter aktivnosti za pridobitev mednarodnega certifikata 'Accreditation Canada'.

ZRCK je s pilotnim projektom ‘Nisi sam’ uspešno kandidiral na Javnem razpisu Ministrstva za zdravje za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019.

Vrednost sofinanciranja s strani Ministrstva za zdravje: 62.986,36 evrov
Nosilec projekta: Zdravstveno reševalni center Koroške
Partner: Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo
Vodja projekta: Marijana Kašnik
Zunanji strokovnjaki: Dr. Peter Praper, Beti Vovko, Mag. Nina Maček, dr. Andreja Lavrič,  mag. Uroš Zafošnik, Denis Gorjup, Boštjan Plahutnik, Miha Brezovnik

UTEMELJITEV PRIJAVE PROJEKTA

Narava dela v nujni medicinski pomoči (NMP) je izrazito stresna in sodi med najbolj obremenjujoča dela v zdravstvu. Celovita psihosocialna pomoč zaposlenim v reševalnih službah po travmatičnih dogodkih v Sloveniji ni sistematično urejena, niti ni razvitega programa, ki bi zmanjševal negativne učinke psihosocialnega stresa, ki ga doživljajo pri opravljanju svojega dela.

Pripadniki gasilcev, policije in vojske imajo že vrsto let urejen celovit sistem psihosocialne pomoči, ki vključuje specifične potrebe glede na vrsto dejavnosti, ki jo te službe opravljajo. Zdravstveni delavci v NMP, ki prav tako spadajo v rizično skupino poklicev glede psihosocialnih obremenitev, pa so še vedno odvisni od iznajdljivosti in pripravljenosti delodajalcev, da po svojih močeh vzpostavijo dostopne oblike psihosocialne pomoči zaposlenim v primeru duševnih stisk.

KLJUČNI REZULTATI PROJEKTA

OGLAS
  • Izvedba nacionalne raziskave
  • Izdelava strokovnih smernic za delovanje programa zaupništva
  • Priprava celovitega modela psihosocialne podpore v službi NMP

Na podlagi raziskave, ki so jo izvedli leta 2019 med 322 zdravstvenimi reševalci, ki delajo v dispečerski službi in v mobilnih enotah nujne medicinske pomoči po vsej Sloveniji, so ugotovili sledeče:

97% vprašanih je potrdilo, da radi opravljajo svoje delo.

77% vprašanih ocenjuje, da je njihovo delo stresno oz. zelo stresno, 18% jih meni, da je delno stresno, 3% pa meni, da njihovo delo ni stresno.

40% vprašanih je v službi pogosto v stresu, 44% jih ocenjuje, da so v stresu občasno, 16% redko oz. nikoli. Kar 41% vprašanih je v svoji karieri že doživelo akutno stresno motnjo, 20% vprašanih pa posttravmatsko stresno motnjo.

75% vprašanih je bilo v svoji karieri neposredno udeleženih pri hudem travmatskem dogodku, 6% pa posredno. Med temi, so se nekateri po intervenciji soočali z različnimi težavami in sicer:  

51% le teh se je soočalo s ponavljajočimi vznemirjujoči spomini, mislimi, fantazijami, sanjami,
 
48% jih je podoživljalo travmatski dogodek (»flashback«), 

44% je občutilo pri sebi razdražljivost in jezo,

40% se jih je soočalo s težavami s spanjem,

34% jih je občutilo intenzivni stres, ko so bili izpostavljeni okoliščinam, ki so jih spominjale na travmatski dogodek,

30% jih je imelo občutek, da so čustveno otopeli.

10% vprašanih je zaradi stresa že poiskalo strokovno pomoč, 9% je o tem razmišljalo, a se niso odločili, da bi poiskali strokovno pomoč. V zadnjem letu je bilo 35% vprašanih iz različnih razlogov v bolniškem staležu, od tega 12% več kot mesec dni. Le 44% vprašanih meni, da tisti, ki poiščejo pomoč zaradi duševne stiske, zaradi tega NE bi bil stigmatiziran.

STROKOVNE SMERNICE ZA VZPOSTAVITEV PROGRAMA ZAUPNIŠTVA

Zdravstveni zaupniki so izbrani in posebej usposobljeni posamezniki (zdravstveni reševalci in zdravstveni dispečerji), zaposleni v reševalni službi oz. dispečerski službi zdravstva. So osebe, ki prihajajo iz operative in imajo podobne ali enake izkušnje kot poklicni kolegi. Vključeni bodo v mrežo psihosocialne pomoči v državi in bodo prvi, na katere se lahko zdravstveni reševalci in dispečerji obrnejo kadar so v stiski.

Ključni cilj vzpostavitve celovitega sistema zdravstvenih zaupnikov je prepoznati, preprečiti in zmanjšati psihosocialne stiske na delovnem mestu ter ustrezno ukrepati.

Izvajanje programa zaupništva bo omogočalo:

  • krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu;
  • krepitev pozitivnih strategij soočanja s kriznimi in stresnimi dogodki;
  • zmanjšanje škodljivih vplivov dejavnikov tveganja na delovnem mestu;
  • hitro prepoznavane in ustrezno ukrepanje v primeru večjih stisk;
  • zmanjševanje in preprečevanje čustvenih odzivov na travmatične dogodke;
  • zmanjševanje fizičnih, čustvenih, vedenjskih dejanj v povezavi s stresom;
  • zmanjševanje akumulacije stresa;
  • razbremenitev in podpora ter razprava o vsem kar je nejasnega o dogodku;
  • lajšanje in pospeševanje procesa okrevanja;
  • zmanjšanje tveganja za napačno razumevanje in predsodke;
  • prepoznavanje večjih stisk, pravočasno usmerjanje in podpora sodelavcu, da poišče strokovno pomoč.

PRIPRAVA CELOVITEGA MODELA PSIHOSOCIALNE PODPORE V SLUŽBI NMP

Model je nastal je na podlagi pregleda strokovne gradiva iz tujine in Slovenije ter na podlagi opravljene raziskave med zdravstvenimi reševalci in zdravstvenimi dispečerji iz vseh regij Slovenije. 

Cilj je vzpostavitev in delovanje celovitega modela psihosocialne podpore, s katerim bi lahko na nivoju celotne države zagotovili dostopne, kakovostne, varne in strokovne pristope za sistemsko obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu zdravstvenih delavcev, ki delajo v nujni medicinski pomoči.

Model je prenosljiv tudi na druge skupine zdravstvenih delavcev s predpostavko, da se prilagodi z upoštevanjem specifičnih potreb, vezanih na posamezna delovna mesta. Izdelan je bil z namenom, da se vzpostavi sistemska in dostopna psihosocialna podpora zaposlenim v sistemu nujne medicinske pomoči.

Splošni cilji:

  • vzpostaviti dostopne programe psihosocialne podpore po vsej Sloveniji;
  • zagotoviti izvajanje enotnih programov psihosocialne podpore, ki bodo zagotovili sistemski pristop, preglednost, dostopnost, kakovost, strokovnost, stabilnost in trajnost programa;
  • zagotoviti, da se programi usklajujejo s sodobnimi in aktualnimi strokovnimi spoznanji ter so v skladu s potrebami ciljnih skupin;
  • vzpostaviti skupno podatkovno bazo o resursih psihosocialne podpore v zdravstvu;
  • vzpostaviti skupno podatkovno zbirko o virih in znanjih s področja duševnega zdravja in obvladovanja stresnih in travmatskih situacij v NMP;
  • zagotoviti potrebna sredstva za kontinuiran razvoj, izvajanje, vrednotenje in vzdrževanje psihosocialne podpore;
  • zagotoviti trajnost izvajanja modela psihosocialne podpore.

Specifični cilji:

  • razviti strategije in pristope za preprečevanje dejavnikov tveganja in krepitev; dejavnikov varovanja na področju duševnega zdravja;
  • razviti resurse in pristope za zagotovitev hitrega, zaupnega in učinkovitega dostopa do virov pomoči na področju duševnega zdravja;
  • krepiti duševno zdravje na delovnem mestu;
  • krepiti pozitivne strategije soočanja in obvladovanja stresnih in travmatičnih dogodkov;
  • krepiti  strategije obvladovanja kritičnih situacij s katerimi se soočajo zaposleni v NMP;
  • preprečiti in zmanjšati posledice akutnih in kroničnih operativnih stresorjev v NMP;
  • zagotavljati proaktivni pristop in ustrezno ukrepanje v primeru zaznanih težav;
  • zmanjševati stresni odziv na krizne dogodke in razbremeniti;
  • zmanjševati stigmo in negativno stališče do duševnih stisk ter iskanja strokovne pomoči;
  • lajšati in pospešiti proces okrevanja po kritičnih dogodkih;
  • zagotoviti pravočasno in ustrezno pomoč;
  • nuditi podporo v procesu okrevanja;
  • zmanjšati obolevnost in bolniško odsotnost zaradi težav z duševnim zdravjem.

Besedilo: ZRCK

Close Menu