Koristi dojenja po otrokovem prvem letu:
- Prehrambene, saj kljub drugi hrani ostaja materino mleko še vedno pomembno živilo, po sestavi se prilagaja otrokovi starosti.
- Zaščitno-imunske, ki so zelo pomembne pri krepitvi otrokovega imunskega sistema in lažjem premagovanju bolezni, v času otrokove bolezni je materino mleko izjemnega pomena.
- Varnostno-čustvene, ki so pomembne za otrokov fiziološki, čustveni in psihološki razvoj.
Tudi doječa mati in tako pomembne prednosti za zdravje; manjša možnost kroničnih obolenj v poznejši starosti, kot so: sladkorna bolezen tip 2, metabolni sindrom, kardiovaskulane bolezni, osteoporoza, rakava obolenja na rodilih. Večina zaposlenih žensk v Sloveniji po izteku porodniškega dopusta prične opravljati delo za polni delovni čas.
Prvih 1000 dni otrokovega življenja in še dlje materino mleko in dojenje zagotavljata idealno sestavo hranil za njenega otroka in ga med drugim ščiti pred številnimi boleznimi, kar vpliva tudi na delovno okolje, v katerem je mati zaposlena.
Koristi delodajalca pri podpori dojenja zaposlenih mater:
- Manj bolniških odsotnosti zaradi nege bolnih otrok, ker so dojeni otroci manj bolni,
- Boljša produktivnost in večje zadovoljstvo zaposlenih mater,
- Pomaga obdržati delovno silo (manjša fluktuacija) in prihrani stroške iskanja in izobraževanja novih delavcev,
- Podjetje postane spodbudno okolje za zaposlovanje žensk,
- Podjetje s tem zaradi naklonjenosti do dojenja in podpore dojenju dobi sloves družini prijaznega podjetja
Vedno več mater tako doji ob vrnitvi na delovno mesto po zaključku porodniškega dopusta. V Sloveniji je to urejeno z delovno zakonodajo. Ko se začne približevati datum vrnitve na delovno mesto, se naj mati seznani z možnostmi, ki so ji omogočene in ji bodo olajšale dojenje po vrnitvi v službo.
Odmor za dojenje na delovnem mestu
Zakon o delovnih razmerjih določa odmor za dojenje med delovnim časom v trajanju ene ure za vse matere, ki so zaposlene za polni delovni čas in je njihov otrok mlajši od 18 mesecev. Za ta čas je urejeno tudi nadomestilo plače, kar pomeni, da so odmori za dojenje všteti v delovni čas.
O uveljavljanju pravice do koriščenja odmora za dojenje med delovnim časom je potrebno pravočasno obvestiti svojega delodajalca.
Pri tem je potrebno biti pozoren na naslednja pravila – odmor si lahko matere vzamejo najhitreje eno uro po prihodu na delovno mesto in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa, kar pomeni, da odmora ni mogoče koristiti tako, da bi z delom zaključilo v sedmih urah. Pomembno je, da veste tudi, da se vam v čas odmora za dojenje ne šteje čas za malico, ki vam pripada. Ta mora biti povsem enak, kot če bi opravljali polni delovnik.
Za uveljavljanje pravice do odmora za dojenje med delovnim časom potrebujete potrdilo izbranega pediatra, s katerim potrjuje, da se vaš otrok še doji. Skupaj s tem potrdilom na pristojnem Centru za socialno delo oddajte še vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila plačila prispevkov v času odmora za dojenje. Oddaja vloge pomeni, da so matere v delovnim časom upravičene do (najmanj) ene ure odmora za dojenje, pravica do nadomestila plače za čas odmora se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
Slovenj Gradec je nosilec naziva Dojenju prijazno mesto in v tem tednu potekajo nekatere aktivnosti, ki ozaveščajo javnost o pomenu dojenja. Tako je mednarodna svetovalka za dojenje Albina Linasi iz Zdravstvenega doma Slovenj Gradec pripravila predavanje vodstvu VVZ Slovenj Gradec in vodjem enot o pomenu dojenja po prvem letu otrokove starosti v kombinaciji z uvajanjem v vrtec.
Osrednji dogodek pa bo danes, 6. oktobra 2023 med 10. in 12. uro na glavnem trgu v Slovenj Gradcu, in sicer čajanka za podporo dojenju.
Vir: Albina Linasi, IBCLC
