Vetrolom, ki je prejšnji teden pustošil na območju Črne na Koroškem, je največ posledic za seboj pustil v Koprivni, na Ludranskem vrhu in Olševi. Natančna ocena škode bo znana predvidoma v četrtek, ocenjujejo pa, da je podrtega okrog sto tisoč kubičnih metrov lesa, poškodovanih pa je približno 150 hektarov površin. Prizadeta območja si je včeraj ogledala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.
»Težko je oceniti škodo, saj so nekatera območja še popolnoma nedostopna, že zdaj se pa govori o visokih številkah«, dodaja Milan Golob, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Črni na Koroškem.
Ne gre pa zanemariti dejstva, da jim na nekaterih območjih, tako pri zasebnikih kot v državnih gozdovih, še do danes ni uspelo sanirati posledic lanskoletnega žledoloma.
Na območju Koprivne, Olševe in Ludranskega vrha je poškodovanih tudi do 80 odstotkov dreves. Dejstvo je, da zasebniki sami sanacije ne bodo zmogli, saj gre za nedostopen, strm teren, zanj nimajo primerne mehanizacije, hkrati pa primanjkuje delavcev, ki bi jim lahko pomagali. Kjer bi pa že lahko sami očistili poškodovane površine in les, gre pa za tolikšne količine podrtega drevja, da sami, pred snegom, tega zagotovo ne bodo zmogli.
Kmetje so zaskrbljeni tudi glede cene lesa, saj je poškodovan les primeren le za celulozo, zaradi česar je strošek spravila lesa višji od zaslužka, večje količine lesa na trgu pa hkrati pomenijo tudi nižjo odkupno ceno, kar se bo zopet poznalo pri končnem izkupičku oškodovanih zasebnikov. Na marsikateri kmetiji še več generacij za zdajšnjimi lastniki ne bo imelo možnosti sečnje. Kar pa predstavlja velik problem predvsem tam, kjer živijo le od kmetijstva. Malo lažje je tistim, ki hodijo v službe in jim vir dohodka prinašajo tudi mesečne plače.
Nekaj podrtih “telegrafnic” so delavci Elektro Celje že popravili, na delu pa so tudi v teh dneh, saj je škoda tudi na električnih drogovih velika. Domačini pa so zadovoljni, da so jim v preteklih dneh omogočili, da imajo ponovno vsa gospodinjstva električno energijo.
Orkanski veter je pred seboj rušil vse, so povedali zaskrbljeni domačini, ki se bojijo zime, ki že trka na vrata. Robi Napečnik s kmetije Lesjak v Koprivni je povedal, »da je bilo dogajanje tistega večera, ko jim je veter uničil pet od sedmih hektarov gozda, strašljivo. Ob 22.00 zvečer je že misli, da je to to in ne bo več kaj, nakar se je veter nad Koprivno razbesnel še enkrat. Sicer pravi, da je vesel, da jim ni padlo kaj na hišo, saj se hrib z gozdom razprostira v neposredni bližini hiše. Škoda je ogromna, vendar je sami ne bodo mogli sanirati,« še dodaja.
Pristojni pa so po ogledu kmetije videli veliko težavo tudi o morebitnem plazenju za hišo, ko bodo odstranjena vsa drevesa, kar pomeni, da bi lahko dodatna neurja ogrozila tudi obstoj hiše.
Mag. Robert Režonja z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na obisku pri Napečnikovih poudaril: Ne skrbite, smo z vami. Z Zavodom za gozdove bomo poskrbeli, da ne bo prišlo do razmnoževanja podlubnika in da se bo funkcija varovalnega gozda ohranila.« Omenil pa je tudi 30 letni rok, v katerem se v katastrski dohodek ne všteva katastrski dohodek zemljišč, ki se pogozdijo.
Peter Osojnik, ki je doma na Golobovi kmetiji v Koprivni, na nadmorski višini 1200 metrov, je poudaril: »Pri nas lahko zapade večja količina snega že jutri. Škoda je ogromna. Z lastnimi kapacitetami ne bomo zmogli, nimamo primerne strojne opreme, izvajalcev ni, najem žičnic je drag, zato upam na pomoč države.«
In kakšen je bil odziv ministrice?
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je bila nad posledicami in nastalo škodo presenečena, obljublja pomoč v zmožnostih države in individualne obravnave posameznih lastnikov gozdov. »Glede na obstoječe razmere, podnebne spremembe in ujme, ki se vse pogosteje dogajajo v zadnjem času, je ministrica naklonjena tudi interventnemu zakonu, zakonu za odpravo posledic škode po naravnih katastrofah. Že na sestanku je odprla temo, da se preveri vse predhodne predloge in da se čim prej začnejo zadeve urejati tudi na tem področju. Najprej bodo ponudili pomoč pri sanaciji zasebnikom, saj je nekaterim to edini vir preživetja in jim je potrebno na ta način tudi pristopiti nasproti,« je še dodala.
»Namen današnjega ogleda je predvsem ta, da dejansko vidimo posledice škode v živo, da poskušamo skupaj z vsemi službami, ki so danes tukaj prisotne, se pravi, zraven predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predstavniki Zavoda za gozdove, SIDG in Kmetijsko gozdarske zbornice, preverjamo kakšni so možni ukrepi in pa druge vrste pomoči, s katerimi lahko lastnikom čim prej priskočimo na pomoč. Prav gotovo gre najprej vse napore usmerit v to, da skušamo pomagati pri čim hitrejši sanaciji, kajti nepravočasno saniranje, bi lahko povzročilo še dodatno škodo, predvsem je nevarnost potem napada podlubnika v spomladanskem času, tako da prve se pravi naše aktivnosti bodo prav gotovo usmerjene v to, da skupaj s pristojnimi službami pomagamo najti načine, da tem lastnikom gozdov pomagamo, seveda po nekih individualnih dogovorih in pa možnostih, ki jih tudi mi imamo.«
»Nato pa gre preverit seveda možnosti za sanacijo v smislu ponovnega zasajevanja. Za kar pa ministrstvo ima kar nekaj možnosti iz naslova programov razvoja podeželja, kjer pa se potem da subvencionirati ponovne zasaditve in pa tudi zaščito tistih območij, kjer do teh zasaditev pride. Na tistih območjih seveda gre potem pogledat tudi, kakšne so možne olajšave v smislu katastrskega dohodka in drugih možnosti, ki jih v takšnih interventnih primerih imamo. Kot sem že rekla, danes po tem ogledu škode, se bomo skupaj z vsemi pristojnimi službami usedli in dejansko poskušali pogledati, na kakšen način lahko tem ljudem, ki so bili prizadeti, pomagamo.«
»Problem je pri sanaciji, kjer dejansko ljudje sami tega ne bodo mogli sanirati brez pomoči in tudi strojne opreme, ki bo za to potrebna. V povezavi z Zavodom za gozdove in SIDG-jem bomo seveda pogledali, kakšne so možnosti, da se s to opremo in pa z ljudmi, ki so usposobljeni za te opreme pristopi k pomoči. Prav gotovo bo pa treba individualno s posamezniki pogledati in določiti nek prioritetni vrstni red in mogoče celo razmišljati v smeri, da se najprej pomaga tem lastnikom in se še le potem pristopi k sanaciji državnih gozdov. Cilj je, da čim prej opravimo sanacijo po celotnem terenu.«
Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, meni, da je treba nastalo škodo čim prej sanirati, saj ga prav tako kot ministrico skrbi razmnožitev podlubnika, še posebej na predelih, kjer raste smreka.
Veter pa ni pustošil le v Koprivni, pač pa tudi na Ludranskem vrhu, kjer je nastala škoda tako v zasebnih gozdovih kot tudi državnih.
Ogromna škoda, kot posledica orkanskega vetra je nastala tudi na kmetiji Vesevk na Ludranskem vrhu, kjer so sicer že začeli s sanacijo, vendar so tudi na njihovi kmetiji omejeni z mehanizacijo, tako da celotne sanacije sami ne bodo zmogli, primorani bodo najeti žičnico, les pa prodati po ceni, kot jim jo bodo ponudili, pa čeprav za nižjo, kot bi jo lahko v normalnih razmerah. Večji problem kot količina lesa jim predstavlja nedostopen in strm teren. Zaradi strmega pobočja tudi ni možno, da bi izvajali sanacijo množično na isti lokaciji. Tako da tudi pri njih upajo, da še dolgo ne bo snega, da bi lahko še letos očistili čim več podrtega drevja.
Poškodovana je tudi Najevska lipa, ki so si jo včeraj ogledali pristojni z Zavoda RS za varstvo narave. Kot je povedala Fanika Osojnik s kmetije Najevnik, kjer stoji lipa, sami ne smejo posegati v sanacijo, ampak bodo za to poskrbele pristojne službe, ki bodo z dvigali odstranile podrte smreke, ki so se podrle na lipo.
