Mačja kavarna Rozi: Prijeten kotiček za ljubitelje muc vas vabi v Radlje

Vas mika obisk mačje kavarne, a sta vam Zagreb in Celovec predaleč? Odpravite se v Radlje ob Dravi, kjer vam bo v Mačji kavarni Rozi družbo ob kavi delalo kar deset prikupnih kosmatink.

Mačje kavarne so posebne tematske kavarne, kjer lahko obiskovalci uživajo v pijači v družbi prijaznih, prosto gibajočih se mačk. Namenjene so sprostitvi, druženju ter ozaveščanju o odgovornem odnosu do živali, pogosto pa sodelujejo tudi z zavetišči in omogočajo posvojitve mačk.

Takšna kavarna se nahaja tudi v Radljah ob Dravi, kjer vas ob opojni kavi razvajajo mehke tačke kosmatih kraljic in kraljev, ki v varnem zavetju kavarne poležavajo in živijo svoje najboljše mačje življenje.

Tri ženske, ustanoviteljice Društva Tobi in Mačje kavarne Rozi v Radljah ob Dravi, ki svoj čas namenjajo živalim, so Dagmar, Nika in Melissa Smovnik. Društvo Tobi uradno deluje od 4. oktobra 2023, v javnosti so ga predstavile ravno na dan živali. Melissa je študentka prava ter ekonomije, ki ureja vse birokratske vidike društva, Nika je prevzela strežbo v kavarni, mama Dagmar pa poleg redne službe ureja zadeve na veterinah, koordinira odlov muc na terenu in ostale operativne zadeve društva. Od letošnjega septembra deluje pod njihovim okriljem tudi Mačja kavarna Rozi.

O poslanstvu Mačje kavarne Rozi, ki je svoja vrata odprla v septembru letošnjega leta, o posvojitvah živali in kosmatincih smo se pogovarjali s pobudnico kavarne in ustanoviteljico Društva Tobi, Dagmar Smovnik.

Od kod ljubezen do živali?

Moj mož se rad pošali, da je moj dedek imel rad živali, moja mama je ljubiteljica, jaz sem nora na živali, hčerki pa sta že fanatika. Iz roda v rod se je stvar samo stopnjevala.

No, to ni daleč od resnice. Od nekdaj sem imela rada vse živali. Od majhnega sem pri babici in dedku vedno poskrbela, da so imeli zajčki čiste kletke, da sem pobrala jajčka… ljubezen do živali pa sem čisto spontano prenesla na svoji hčerki.

Se vam zdi posvajanje živali pomembno in zakaj?

Posvajanje živali se mi zdi pomembno, saj raje ponudimo domove tistim, ki so že na svetu, kakor da načrtno parimo živali. Seveda je to široko področje za debato, saj nekatere pasme psov moramo ohranjati, ker služijo za določene namene. Pri pasemskih mačkah pa gre res bolj za videz, ker uporabnosti v družbeno koristne namene tukaj ni, kot je to pri psih. Seveda pa posvajanje iz zavetišč in društev zahteva tudi veliko mero potrpljenja, saj je večina živali že preživelo določene travme in imajo sedaj posledice.

Marsikdo si želi rodovniške živali, ker so trenutno ”moderne” določene pasme. Kakšne so pasti ”rodovniških” živali in nepreverjenih vzrediteljev?

Ravno na to temo sem pred kratkim napisala objavo na FB strani Društva TOBI, ker to pa mi res dvigne pritisk in v trenutku sem slabe volje. Ne morem se izraziti drugače kot da rečem, da naivni ljudje, ki se hočejo postavljati pred drugimi in ki se v večini ne spoznajo na to kar kupujejo oz.  plačujejo za pse mešance dveh pasem tudi do 2000€. Ti naivneži pa povzročajo dvoriščno, šteparsko… kakorkoli pač že imenujemo to “vzrejo”. To pomeni, da si posameznik, ki se oglašuje za vzreditelja nekje nabavi recimo tri psičke in enega samčka in potem pripušča te psičke kolikor gre, saj mu mladički pomenijo denar. Ti psi niso ljubljenčki ampak stroji za proizvodnjo denarja. Ampak dokler bo povpraševanje naivnih ljudi bo tudi ponudba.

Trenutno so v modi vse manjše pasme, ki so križane z majhnim ali srednjim pudljem npr. Shih-tzu in pudelj nastane Shihpoo, maltežan in pudelj je maltipoo, koker španjel in pudelj je cocapoo… to so mešanci sicer dveh pasem, ampak nikoli ne moremo vedeti na katero pasmo bo ”sličil” mladiček in ker jih oglašujejo kot primerne tudi za alergike, jih ljudje kupujejo, nato pa se izkaže, da temu ni tako. In v hipu jim je ta majhna kepica odveč. Kje vse potem pristanejo takšni psi oz. če ostanejo kakšno je njihovo življenje, lahko ugibate sami.

Preverjene vzreditelje in vsa registrirana legla rodovniških psov lahko najdete na spletni strani Kinološke zveze Slovenije, seznam priznanih pasem (kar vsi ti -poo niso) pa na spletni strani Mednarodne kinološke zveze (FCI). Vse ostalo je vprašljivo.

Se v društvu soočate s kakšnimi težavami, katere stvari terjajo največ časa, kaj je najbolj naporno?

V društvu se neprestano soočamo s težavami, ki so različnih narav in z nekaterimi smo se že naučili živeti, nekatere nikoli ne bomo mogli odpraviti, spet druge rešujemo kolikor se le da. Prvo je to, da nimamo svojih prostorov, saj po dveh letih prošenj, pogovorov,  moledovanj… nobena od petih bivših radeljskih občin za nas nima prostora?  Drugo so finance. Občine strogo pri prostoživečih mucah krijejo samo sterilizacijo oz. kastracijo. Z izjemo so se kdaj bili pripravljeni spogajati za kaj več, ampak naslednjič ni šlo več. Nikogar ne zanima, da ima muca parazite, je mogoče bolna, potrebno jo je testirati – najpogosteje na mačji aids in levkozo, muce je potrebno cepiti, da jih zaščitimo pred kužnimi boleznimi in trpljenjem oz. smrtjo. Občine bi glede na Zakon o zaščiti živali morale kriti sterilizacijo/kastracijo IN vso prvo nujno oskrbo živali za katero veterinar presodi, da je potrebne. Primer: če se pojavi nikogaršnja oz. t.i. občinska mačka, ki je ob najdbi polna parazitov in z zlomljeno tačko, za katero veterinar presodi, da mora dobiti antiparazitike in potrebuje operacijo zlomljene tačke, bi morala občina kriti tudi to. Ampak seveda zakon je lažje ignorirati in se sklicevati na neke interne pravilnike (ker po njihovem tudi hierarhija pravnih aktov ne obstaja). Tako da na koncu vsi ti stroški padejo na nas. Več kot 2 leti smo se hodile pogovarjati o tem, kaj vse bi morala občina storiti za nikogaršnje živali, ampak posluha ni niti malo, tako da smo na nek način obupale, da bomo kaj dosegle. Bolna in poškodovana žival rabi pomoč takoj, ne pa čez 14 dni, ko te bo eden izmed uslužbencev na občini morda pripravljen sprejeti. In na koncu se zgodi, da se stroške trudimo kriti same in tako imamo na eni izmed veterin trenutno dolg za 6145€, časa za plačilo pa do konca leta. Donacije, ki prihajajo, so komaj za hrano in pesek. Tretja težava je pomanjkanje časa. Odlov živali izvajamo sami v svojem prostem času in na svoje stroške, kljub redni službi in vseh ostalih obveznostih.

Od kod ideja za Mačjo kavarno Rozi?

Cat caffeeji oz. mačje kavarne se že nekaj časa prakticirajo po svetu. Nam najbližji sta v Celovcu in Zagrebu. V Mariboru, kolikor smo informirani, je koncept malenkost drugačen. 

S kavarno želimo rešiti dva problema naenkrat in sicer brezdomnim mucam (seveda veterinarsko popolnoma urejenim) nuditi varno in toplo zavetje, z izkupičkom pa poskrbeti za njihove potrebe po hrani, veterinarski oskrbi… Tako smo združile prijetno s koristnim, saj si je Nika že od nekdaj želela svoj majhen lokal.

Kaj je bil največji izziv pri zagonu takšne kavarne?

Največji izziv je vsekakor predstavljala naša tako znana papirologija, da pridobiš vsa dovoljenja. To terja svoj čas in pa seveda finančni vložek, saj smo šle v projekt kavarne dobesedno z nič denarja, samo z ogromno trme.

Koliko časa je trajalo od ideje do odprtja?

Ideja se je v naših glavah pojavila večkrat, bolj kot nek preblisk, kateremu je botrovalo zavedanje, da so to samo sanje. Dokler nisem jaz začela enkrat zares razmišljati o tem in spomnim se, da takrat celo noč nisem zatisnila očesa, tako sem bila vzhičena. Da pa sem začela v glavi razvijati idejo, je bilo pa krivo to, ker res nikakor nisem vedela več, kje naj dobim denar za muce, ki potrebujejo veterinarsko oskrbo. To se je dogajalo letos februarja, kavarno pa smo odprle 20. septembra. 

Kaj je poslanstvo vaše kavarne?

Poslanstvo je eno in edino – brezdomnim, zavrženim, pozabljenim mucam nuditi začasno namestitev z vsem udobjem, ki jim ga lahko nudimo, vse dokler ne odidejo v svoj za vedno dom. Dejansko muce služijo svoj denar, saj gre ves izkupiček za stroške najema prostora in za njihovo oskrbo. Me delamo v kavarni prostovoljno.

Kakšna je ponudba v kavarni? Kakšni napitki so na voljo obiskovalcem?

V Rozi lahko dobite odlično Illy kavo – kofeinsko ali brezkofeinsko, različne vrste čajev, vročo čokolado, pestra je izbira sadnih sokov in ostalih brezalkoholnih pijač. V naši kavarni ne strežemo alkohola. Zakaj? V prvi vrsti zaradi muc in pa seveda zato, ker je veliko gostov otrok, mladostnikov in mladih mamic ki res ne potrebujejo opazk nekoga, ki pije že peto pivo. Zato.

Kako poteka povprečen dan v mačji kavarni — tako za osebje kot za mačke?

Kot sem omenila, je veliko obiskovalcev otrok, ki so dopoldne v vrtcu ali šoli in zato sedaj v zimskem času kavarno odpremo ob 12. uri.

Seveda pridemo me, večinoma Nika, v kavarno prej, da počistimo mačjo sobico, nahranimo mačke, medtem dodobra prezračimo prostor, pometemo kavarno, pobrišemo stole in mize, saj se ponoči dogaja marsikaj – zato čistimo zjutraj in ne zvečer. Ko pridejo gostje naše najbolj družabne muce pokažejo, kaj znajo. Rozi in Miki se lovita, Beba in Sydney se pustita cartljati, Angie vse opazuje iz svojega ležišča, ostali pa se raje umaknejo v mačjo sobo, kjer skozi “okno” opazujejo dogajanje v kavarni. Včasih poskušata Rozi in Miki komu ukrasti smetano s kakava ali spiti vodo iz kozarca…

Ko pa ni gostov, se posvečamo bolj zadržanim oz. plahim mucam, da se počasi sprostijo in začnejo zaupati.

Koliko mačk trenutno biva v kavarni? So tam še kakšne druge živali?

V kavarni trenutno biva 10 muc, toliko jih lahko uradno tudi imamo. Za vsaj nekaj od njih si želimo čim prej najti dobre domove, da lahko sprejmemo še tiste za katere vemo, da potrebujejo našo pomoč. Drugih živali trenutno ni, si pa želimo za naslednje leto, da ko uredimo tudi teraso, ki pride zagrajena in zamrežena in primerno opremljena za muce, da se nam pridružita tudi zajčka Marko in Albert, ki sta prav tako rešenčka, da popestrita dogajanje. 

Kako skrbite za dobrobit in zdravje muckov?

Mucke so pred “vstopom” v kavarno popolnoma veterinarsko urejene, sterilizirane oz. kastrirane, cepljene, čipirane, razparazitene, … v kavarni imajo svojo sobico, kamor se lahko umaknejo, tam imajo ležišča, hrano, vodo, mačja stranišča, police kamor lahko splezajo. Seveda imajo tudi igrače, praskalnike, dobijo pa tudi kakšen priboljšek.

Kako se mačke običajno odzivajo na obiskovalce?

Imamo deset muck in s tem deset različnih karakterjev. Trenutno najmlajša in najbolj razposajena sta mala Rozi in Miki, ki se rada igrata z igračami, ki jih vodijo otroci. Beba je odrasla muca, ki je prav nič ne gane in se ne premakne, če kdo prisede, tudi Sydney se je popolnoma sprostila in se rada pocarta. Ostali pa še niso toliko samozavestni in se za enkrat še raje zadržujejo v mačji sobici.

Ali so kosmatinci v kavarni na voljo za posvojitev?

Kot ste lahko razbrali iz prejšnjih odgovorov, DA – mucke je pri nas možno posvojiti, razen naše male maskote ROZI , ki nima imena Rozi zaradi kavarne in ne kavarna zaradi nje. Splet okoliščin je hotel, da Rose ostane pri nas in tako smo jo prekrstili v Rozi. Pred posvojitvijo se seveda z bodočimi lastniki pogovorimo, saj ni vsaka muca primerna za vsakega posvojitelja.

Načrtujete v kavarni kakšne posebne dogodke, kakšni so vaši načrti?

V kavarni smo kar hitro po odprtju pričeli z bralnim klubom .- preberemo izbrano knjigo in potem se o njej pogovarjamo. Trenutno beremo kriminalko Poišči me avtorice Anne Frasier. V nedeljo, 16. oktobra, smo imele prvi ženski krog. Bilo je lepo, zanimivo, čustveno. Kadar so šolske počitnice organiziramo kakšne delavnice. Med krompirjevimi počitnicami smo izdelovali nakit iz perlic, en dan pa smo igrali različne družabne igre. V kratkem, ko bo izšel naš Tobi/Rozi koledar pa ob njegovi predstavitvi pripravljamo tudi manjši srečelov. 

V februarju nas bo obiskala prijateljica, ki je profesionalna fotografinja in bo imela potopisno predavanje o Tanzaniji, seveda podprto s čudovitimi fotografijami. Odprti smo za predloge in smo prilagodljivi, saj želimo, da je kavarna prostor za sprostitev in druženje.

O vseh naših dogodkih pravočasno obvestimo na FB in IG straneh Društvo Tobi in Mačja kavarna Rozi.

Naši načrti so privabiti čim več ljudi, da se pridejo sprostit, poklepetat ali samo uživati ob družbi muc, da jo oživimo, da se bodo dogajale različne zanimive stvari, da zagradimo teraso in pomlad pričakamo pripravljeni na uživanje na sončku in da s tem mucam razširimo njihov prostor in jim omogočimo svež zrak, sonček in kakega žužka za opazovati in zalezovati. Idej in želja je veliko, samo kaj, ko je veliko odvisno tudi od denarja.

Kaj bi želeli sporočiti našim bralcem?

Prisrčno vabljeni! Z vašim obiskom boste podprli naše delovanje in pomagali mucam do boljšega življenja. Če zase iščete muco pridite ali nam pišite in pomagali vam bomo izbrati najbolj primerno. V kolikor se ne izide, seveda brez vprašanj muco sprejmemo nazaj. Če pa nas ne morete obiskati, pa bi vseeno radi spili eno kavico na daljavo, nam lahko to nakažete na TRR Društva Tobi (SI56 0284 3026 5594 134). Hvala!

Kot pravijo dekleta sama, dela nikoli ne zmanjka, saj zapuščene muce ”rastejo na terenu” skoraj kot gobe po dežju. Poslanstvo tako Društva Tobi kot Mačje kavarne Rozi je pomoč zapuščenim, brezdomnim mucam, da najdejo svoj za vedno dom. Obiščite Mačjo kavarno Rozi, mogoče pa ravno tam srečate mehke tačke, ki vam bodo ukradle srce.