Lokalne volitve, na katerih volimo župane in člane občinskih svetov, v nekaterih občinah pa tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti, bodo v nedeljo, 20. novembra 2022. Še pred tem pa smo v uredništvu Koroških Novic v sodelovanju z bralci vsem kandidatom za župane na Koroškem poslali ista vprašanja, na katera smo prosili, da odgovorijo kratko in jedrnato, v nekaj stavkih.
Odgovore kandidatov na Prevaljah si lahko preberete TUKAJ, za Mislinjo TUKAJ, za Ravne na Koroškem TUKAJ, za Muti TUKAJ. V tem prispevku pa boste lahko prebrali, kaj so na zastavljena vprašanja odgovorili kandidati v Črni na Koroškem.
Odgovore kandidatov smo zapisali po abecednem vrstnem redu glede na priimek.
Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali na letošnjih lokalnih volitvah?
Kodrun: “Za Kandidaturo sem se odločil, ker si v Črni želim spremembe, saj je 12 let enoumja dovolj.”
Lesjak: “Ker želim nadaljevati našo skupno uspešno pot.- Ker imam odlično ekipo. Ker sem članica Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kamor smo prijavili vrsto projektov za nadaljnji razvoj Črne, članica Sveta Evrope v Strassburgu za aktualne zadeve, stanovanjsko in mladinsko politiko ter članica UO Geoparka Karavanke. Pri Skupnosti občin sem članica del. skupine za decentralizacijo in skladen regionalni razvoj in Kluba slovenskih županj. Vse te funkcije mi omogočajo vpliv in uresničevanje vseh zastavljenih ciljev v dobro našega kraja. Ker je raziskava zadovoljstva z delom županje in občinskega sveta v občini Črna na Koroškem pokazala nadpovprečno dobro oceno za delo obojih.”
Praprotnik: “H kandidaturi me je nagovarjalo več ljudi. Menim, da je čas za spremembo, saj predolgo županovanje ustvari krog izbranih, ki pridobijo takšne in drugačne koristi. Mladi nismo obremenjeni z ideologijo.”
Naštejte tri vaše lastnosti, zaradi katerih smatrate, da ste boljši od ostalih kandidatov?
Kodrun: “Jaz ne smatram, da sem boljši od protikandidatov, zagotovo pa vem, da bi nekatere stvari naredil drugače in boljše, kot sedanja županja.”
Lesjak: “Sem strokovna, delovna, srčna in predana Črni in Črjanom.”
Praprotnik: “Nimam prtljage. Kot župan bom sprejemal različna mnenja ljudi ter jih spoštoval. Delujem povezovalno in ne razdiralno.“
Kaj se bo v vaši občini spremenilo na bolje, če zmagate na volitvah?
Kodrun: “V naši občini se bo spremenilo na bolje to, da bom imel za vse občane enaka merila, pa četudi niso moji podporniki. V mislih imam namreč to, da če se gradi javna infrastruktura, kjer so kot soplačniki udeleženi občani, se je z njimi predhodno potrebno pogovoriti o ceni storitve, ne pa potem, ko izvajalec postavi ceno. Skratka kriterij obravnav bo do vseh občanov enak.”
Lesjak: “Nadaljeval se bo usmerjen, načrtovan, trajnostno naravnan razvoj na vseh področjih.”
Praprotnik: “Če gledamo na družbo, je to zagotovo, da bodo ljudje imeli od župana višji nivo politične kulture in izražanja. Ljudi bom povezal, da premostimo mostove starih ideologij. Pokazati in dokazati, da lahko kljub različnim prepričanjem premostimo ovire in uspešno sodelujemo. Velika želja je tudi končno povezati vse turistične akterje skupaj.”
Katera je največja pomanjkljivost v vaši občini, kaj je tisto, kar si zasluži črno piko in kaj oceno odlično?
Kodrun: “V naši občini je kar nekaj pomanjkljivosti, ki so se čutile predvsem v času korone, ko so bile občine zaprte in to je pomanjkanje trgovin, ki bi bile med sabo konkurenčne v ponudbi in ceni. Nimamo banke, pošta je odprta samo nekaj ur dnevno. Ob nedeljah in praznikih imamo zdravnika ali zobozdravnika v Ravnah ali Slovenj Gradcu. Odlično oceno si pa zasluži razvoj na področju športa, toda vse te športne objekte bo potrebno sproti vzdrževati in menim, da bo v bodoče porabljenega veliko proračunskega denarja, na drugih postavkah ga bo pa zmanjkalo.”
Lesjak: “Odlično oceno si zaslužijo ljudje, prebivalci Črne, ki so že neštetokrat dokazali, da znajo sodelovati, stopiti skupaj za boljši jutri vseh nas in se aktivno vključevati v razvoj Črne. Črne pike pa uspešno rešujemo, saj smo v tem času pridobili investitorja za Hoblovo hišo in hotel. Prav tako pa se nadaljuje izgradnja stanovanj v Fajmutovi in Rajterjevi hiši, kjer bo v prvi polovici prihodnjega leta na razpolago 14 novih stanovanj.”
Praprotnik glede črne pike: “Neupoštevanje mnenja drugih, če izraziš kritiko, si takoj degradiran. Pomanjkljivost pri strategiji turizma (ni povezanosti med turističnimi ponudniki, TIC brez ustreznega delovnega časa in kadra); ogrevanje s plinom namesto z biomaso (87% površja občine predstavlja gozd!), premalo posluha za mlade družine, stanovanja, lokacija čistilne naprave (zaradi tega smo izgubili financiranje iz EU sklada namesto 85% samo 65%!-potrebno bo urediti odvajanje komunalnih vod iz Žerjava v Mušenik (dodatni stroški), slaba povezljivost zaselkov s centrom.” Kot odlično pa je ocenil lep izgled in čistost kraja ter urejenost športnega parka. Postavitev ferat in Olimplina za aktivno preživljanje prostega časa (tako za družine kot za adrenalina željne posameznike).
Naštejte tri investicije, ki jih imate namen izvesti najprej, če zmagate na lokalnih volitvah.
Kodrun: “Moje prioritete so izgradnja sistema za ogrevanje na biomaso, ker je te surovine v Črni ogromno in sedaj gre v glavnem v Avstrijo. Občani bodo imeli vsaj za polovico manjše stroške ogrevanja. Druga pomembna stvar je izgradnja doma starostnikov, ker si mnogo ljudi, ki so v domovih želi priti nazaj v Črno. Tretje, kar je pomembno, pa je pridobitev vsaj enega konkurenčnega trgovca. Potrebno pa bo zaključiti tudi že začete projekte. Ob realizaciji naštetih gradenj pa bo nastalo tudi nekaj delovnih mest.”
Lesjak: “Izgradnja Doma starostnikov oz. ustrezne oblike za inštitucionalno varstvo starejših v domačem kraju. Širitev Vrtca kralj Matjaž. Izgradnja neprofitnih stanovanj. Letno sankališče.”
Praprotnik: “Pripraviti strategijo razvoja turizma ter načrt ustanavljanja javnega zavoda za šport, turizem in kulturo (ŠT’K). Izgradnja večstanovanjskega bloka za mlade družine. Izgradnjo polnilnice vode v Topli.”
Menite, da je razvitost občinskega središča enaka razvitosti podeželskim krajevnim skupnostim v vaši občini?
Kodrun: “Menim, da se razvoju nekaterih zaselkov da je še premalo poudarka.”
Lesjak: “Trudimo se, da je razvitost po vsej občini enaka in si vseskozi prizadevamo, da so vlaganja v razvojne aktivnosti, izgradnjo infrastrukture in dostopnost po vsej občini enakomerno razporejena. Vsekakor pa obstajajo razlike med centrom kraja in podeželskimi zaselki, zaradi različnih specifičnih danosti, potreb in problematike, za katere iščemo najbolj ustrezne rešitve v vsakem območju posebej.”
Praprotnik: “Ne. Nikakor. Zaselki (vključno z Žerjavom) so bili vsa ta leta izrazito zapostavljeni.”
Katera vlaganja načrtujete v podeželske krajevne skupnosti na vašem območju, kje vidite največji minus in kje največji plus na tem področju?
Kodrun: “V naše zaselke se sedaj pravzaprav kar nekaj vlaga in se gradijo ceste, seveda pa je moja želja, da bi se asfaltiralo večino cest, kjer živijo občani.”
Lesjak: “Vlaganja načrtujemo skupaj s prebivalci teh območij, glede na njihove potrebe in želje. Tako bomo še naprej vlagali v ureditev ustrezne cestne infrastrukture, v izgradnjo športnih in otroških igrišč, v razvoj turizma in vključevanje lokalnih prebivalcev in njihove ponudbe. Še posebej pa si bomo prizadevali za čimprejšnjo izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja do vseh prebivalcev v naših zaselkih in izboljšanja mobilnega signala v tistih zaselkih, kjer imajo s tem še vedno težave. Ti področji sicer sodita v pristojnost države in posameznih ponudnikov, si bomo pa kot občina še naprej prizadevali, da se že začeti pogovori in aktivnosti nadaljujejo do čim prejšnje dejanske realizacije.”
Praprotnik: “Prizadeval si bom, da bo Črna na Koroškem vendarle imela celovito pokritost z mobilnim omrežjem, saj je to eden najbolj perečih problemov (tako za turizem kot za vsakdanjo rabo). Ker imamo v občini samo eno krajevno skupnost – Žerjav – je potrebno zagotoviti pločnike ter pomoč pri obnovah stanovanjskih blokov. V preostalih vaških skupnostih je potrebno nadaljevati z obnovo cest in cestnih robov ter mostov prav tako z obnovo starejših blokov. Zagotoviti večjo povezanost zaselkov s centralnih naseljem.”
Praprotnik: “Največji minus je reliefna razgibanost površja občine ter globoke ter ozke rečne doline, zaradi katerih je oddaljenost posameznih zaselkov od centralnega naselja merjena v več kilometrih, vse to pa terja velike stroške pri obnovi in vzdrževanju cestnih povezav ter obnavljanju električnega omrežja.”
Praprotnik: “Velik plus vidim v neizkoriščenem potencialu turistične ponudbe ter v povezovanju med vaškimi skupnostmi tako preko raznih srečanj, turistične ponudbe kot tudi preko naravno-geografskih in zgodovinskih oznak.”
Kako komentirate razvoj cestne infrastrukture v vašem kraju?
Kodrun: “Cestna infrastruktura se v našem kraju kar dobro razvija, saj smo na občinskem svetu podelili 15-letno koncesijo za letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest. V treh letih pa mora koncesionar zgraditi 23 kilometrov občinskih cest. Bolj v slabem stanju pa so državne ceste, zato bo potrebno pritisniti na državo, da bo bolje vzdrževala svoje ceste.”
Lesjak: “Z oddajo koncesije za vzdrževanje in gradnjo cest smo uspeli v kratkem času zgraditi asfaltirane povezave v vse naše zaselke. Še vedno pa smo zelo nezadovoljni s stanjem nekaterih odsekov državnih cest po naši občini in z dolgotrajnimi postopki izbora izvajalcev, zato si z vsemi močmi prizadevamo, da se dela čim prej začnejo. Obnova ceste iz Centra proti Koprivni, skupaj z umestitvijo pločnika do odseka na Pristavi, naj bi se pričela prihodnje leto, obnova ceste proti Slemenu, prav tako z umestitvijo pločnika do mostu v Sp. Javorju, je že v planu države, enako velja za cesto Črna – Mežica. Uspeli smo preplastiti že precej odsekov lokalnih cest, nekaj pa jih je ostalo še za prihodnji mandat.”
Praprotnik: “V obdobju tega mandata je bilo na voljo izrazito veliko sredstev s strani MOP v okviru programa sanacije Zgornje Mežiške doline, iz katerih so se lahko v veliki meri obnovile, preplastile in asfaltirale ceste.”
Kako bi v vaši občini in tudi regiji vzpodbudili odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in na kakšen način bi zadržali mlade v občini oz. regiji, da ne bi iskali zaposlitve izven meja?
Kodrun: “Nova delovna mesta bodo nastala, če se bodo zgradili objekti, katere sem naštel, kaj je moja prioriteta. Kar se pa tiče odhajanje mladih v tujino, je pa vprašanje za državo, katera obremenjuje delovna mesta s svojo davčno politiko, in dokler ne bomo razbremenili gospodarstva, bo to žal tako.”
Lesjak: “V naši občini smo že pričeli z aktivnostmi na tem področju in smo skupaj s partnerji iz naših sosednjih držav zastavili dva večja mednarodna projekta, ki sta usmerjena prav v iskanje novih možnosti zaposlitve, razvoju novih dejavnosti, temelječih na sodobni tehnologiji in razvoju pogojev za pričetek delovanja novih podjetij. Projekta sta že prijavljena na evropske razpise in upamo, da bomo pri pridobitvi finančnih sredstev uspešni. V pripravi imamo tudi več projektov v okviru partnerstva oz. EZTS Geopark Karavanke, prav tako smo pričeli s pripravo projektov za vključitev v Dogovor za razvoj Koroške regije za prihodnje programsko obdobje. Vsa leta smo tudi aktivno vključeni v delovanje regijske točke SPOT, v Štipendijsko in Garancijsko shemo, ki zagotavljajo podporno okolje za razvoj podjetništva. Mladim pri vzpostavljanju novih dejavnosti in zaposlitev nudimo subvencije, pomoč pri zagotavljanju prostorov za njihovo dejavnost, ponujamo parcele za gradnjo po zelo ugodnih cenah in si prizadevamo za razvoj kvalitetnih pogojev za bivanje njihovih družin.”
Praprotnik: “Mladim je potrebno v osnovi zagotoviti stanovanja ter jih vzpodbujati preko subvencij. Eno od rešitev za nova delovna mesta vidim v izgradnji manjše poslovne cone, ki bi omogočala razvoj mlade delovne sile. Zagotoviti jim je potrebno finančno pomoč pri zagonu novih poslovnih idej ter jih vključiti v lokalno ponudbo.”
Kako ocenjujete razvoj turizma v vaši občini?
Kodrun: “V naši občini je turizem v porastu, ampak žal še nimamo dovolj ponudb prenočišč in prehrane.”
Lesjak: “Razvoj turizma je v zadnjih dveh letih v Črni dobil velik zagon – predvsem zaradi novih pridobitev kot so Olimpline in obe Ferati, pomembno pa so k temu prispevali tudi lokalni prebivalci, ki so se s svojo ponudbo storitev, produktov in znanja aktivno vključili v turistične aktivnosti. Seveda pa je na tem področju še veliko za postoriti, predvsem pri povezovanju ponudnikov, razvoju novih turističnih produktov, pri njihovi promociji in trženju. In v to bodo med drugim usmerjene naše prihodnje aktivnosti.”
Praprotnik: “Z izjemo nekaterih posameznikov, ki se trudijo že vrsto let – nekateri povsem na novo – je razvoj turizma delno obtičal. Občina nima ustrezne strategije razvoja in povezovanja turizma v kraju. Nima posluha za predloge, ki jih ponuja stroka. Turistične poti, table se ne posodabljajo. Postavljena infrastruktura se v veliki meri ne vzdržuje (pomembno je samo, da se nekaj postavi, kdo bo in kako bo vzdrževal, pa ni predmet zanimanja). Turistična pisarna nima ustreznega delovnega časa.”
Kako bi rešili stanovanjsko problematiko na Koroškem in v vašem kraju?
Kodrun: “Stanovanjska problematika je na Koroškem in tudi v naši občini večni problem, ampak je tu spet vprašanje za državo, kako in kdaj bo namenila več sredstev za neprofitna stanovanja, da si bodo mladi lahko ustvarili družine.”
Lesjak: “Stanovanjsko problematiko rešujemo z urejanjem in ponudbo individualnih zemljišč za gradnjo – za mlade po zelo ugodnih cenah in s pridobivanjem investitorjev za izgradnjo neprofitnih, pa tudi profitnih stanovanj namenjenih prodaji na trgu.”
Praprotnik: “Z gradnjo stanovanjskih blokov, ki pa morajo imeti dostopne cene odkupa stanovanj. V Črni na Koroškem primanjkuje stanovanj za mlade družine, zato moramo razmišljati o gradnji večjega stanovanjskega bloka, ki bo lahko deloma zadostil potrebam stanovanjske problematike.”
Imate v programu širiti kapacitete vrtca, ali to v vaši občini ni potrebno?
Kodrun: “V naši občini že potekajo priprave za širitev vrtca.”
Lesjak: “Veseli smo, da so se v zadnjih letih pokazale potrebe po širitvi vrtca in smo z aktivnostmi za to že pričeli. Pripravljen je idejni koncept in izdelane geološke raziskave, v prihodnjih tednih se bo pričelo projektiranje in načrtovanje samega objekta.“
Praprotnik: “V programu nimamo posebej izpostavljene širitve vrtca, saj je to že vključeno v proračunu občine. Projekt bomo – v kolikor se je seveda investitor in projektant posvetoval s strokovnimi delavci vrtca o končni postavitvi ter uporabnosti objekta – vsekakor podprli in realizirali.”
Kaj boste naredili, da boste kot županja/župan pomagali zagotoviti enakopravnost vseh občanov, ne glede na njihov materialni in družbeni položaj?
Kodrun: “Sem že prej omenil, da je potrebno za vse občane imeti enake kriterije in jih enakopravno obravnavati. Seveda pa je potrebno socialno ogroženim in bolnim nuditi pomoč.”
Lesjak: “Menim, da so naši občani že sedaj enakopravni – vsaj jaz in moji sodelavci jih obravnavamo enakopravno in tako bo tudi še naprej. Seveda pa so občani različni glede na svoj materialni in družbeni položaj, starost, bivališče, prepričanje, aktivnost … kar pa ni in nikoli ne sme biti razlog za njihovo neenakopravno obravnavo. Za to si bom z vsemi svojimi močmi prizadevala še naprej.”
Praprotnik: “Vsakega občana je potrebno obravnavati enako ne glede na položaj.”
Menite, da je v vaši občini primerno poskrbljeno za vse generacije?
Kodrun: “Menim, da je v naši občini primerno poskrbljeno za vse generacije.”
Lesjak: “Prizadevamo si poskrbeti in zagotoviti pogoje za kvalitetno bivanje za vse skupne in generacije občanov in menim, da smo pri tem na zelo dobri poti, kar nam potrjujejo tudi doseženi rezultati, statusi (Mladim prijazna občina, Občina po meri invalidov, Starostnikom prijazna občina, prostovoljstvu prijazno mesto)in odzivi občanov.”
Praprotnik: Ne
Vse več starostnikov si ne more privoščiti plačila doma za ostarele. V čem vidite rešitev?
Kodrun: “To je vprašanje, ki ni v domeni župana, ampak države. Rešitev pa je samo v tem, da mora država ustaviti povišanje in bolj gospodarno ravnati z financami in zmanjšati javno upravo.”
Lesjak: “V dostojnih pokojninah in razumnih cenah storitev, prav tako pa tudi v čim bolj učinkovitem izvajanju Zakona o dolgotrajni oskrbi.”
Praprotnik: “K temu perečemu problemu mora država pristopiti sistematično. Izgradnja doma za starejše občane v kraju.”
Kako ocenjujete delovanje zdravstvenega sistema v vaši občini, bi kaj spremenili?
Kodrun: “V naši občini smo zelo slabo preskrbljeni z zdravstvenimi uslugami. Med vikendi in prazniki in tudi izven delovnega časa nimamo dežurnih ambulant, kot jih imajo v večjih središčih tako, da smo hendikepirani, kar se tega tiče.”
Lesjak: “Z delom zdravstvenega sistema smo delno zadovoljni, saj si želimo dva osebna zdravnika, ki bi se lahko bolj posvetila svojim pacientom in bi lažje pokrivala zelo veliko območje občine.”
Praprotnik: “Osebno do sedaj nisem imel slabih izkušenj. Potrebovali bi občasno dodatno pomoč, da se lečeči družinski zdravnik razbremeni.”
Kaj bi lahko vi kot župan/županja prispevali k reševanju problematike pomanjkanja kadrov v ZD v regiji, predvsem kliničnih psihologov, pedopsihiatrov za mladostnike, logopedov? Kako bi rešili pomanjkanja kadra v bolnici in domovih za ostarele?
Kodrun: “Reševanje kadrov v zdravstvu je državni problem, katerega ne morejo rešit, kako ga bo en župan.”
Lesjak: “K reševanju tega problema smo pristopili aktivno in sicer s štipendiranjem študenta medicine, ki se bo po končani specializaciji v našem kraju zaposlil kot zdravnik. V preteklosti smo že štipendirali študentko, ki pa se je nato odločila, da štipendijo vrne in se zaposli v drugem kraju. Sicer pa je to sistemski problem vse države, k reševanju katerega moramo pristopiti inštitucije z vseh nivojev in različnih področij.”
Praprotnik: “V celoti gledano na to vprašanje ne morem podati enoznačnega odgovora, saj je to tematika, ki zahteva širšo in poglobljeno razpravo s pristojnimi na ministrstvu za zdravje ter predstavniki posameznih zdravstvenih enot.”
Bi bili pripravljeni zaposliti v občinski upravi tudi invalide oz. ljudi z posebnimi potrebami, imate to v načrtu?
Kodrun: “Če bi se pokazala potreba po delovnem mestu, ki ga lahko opravlja invalid, bi ne imel nobenih zadržkov, da ga ne bi zaposlil.”
Lesjak: “Seveda, v preteklosti smo že imeli zaposlene ljudi s statusom invalida, ki jih pri iskanju kadrov nikoli ne izključujemo. Tudi ljudje s posebnimi potrebami – uporabniki CUDV, so že več kot desetletje vključeni v delo Režijskega obrata, kjer zelo uspešno opravljajo svoje delo in se zelo dobro vključujejo v delovni kolektiv.”
Praprotnik: “Seveda, to mi ne predstavlja ovire pri delovanju občinske uprave.”
Ste zadovoljni z urejenostjo javnega potniškega prometa v vašem kraju in regiji?
Kodrun: “Javni potniški promet je dokaj dobro urejen in je v domeni države, le malo premalo se ga poslužujemo.”
Lesjak: “Z javnim potniškim prometom nismo povsem zadovoljni, saj je premalo prilagojen potrebam naših občanov. Pred kratkim smo izvajalcu javnega potniškega prometa posredovali pobudo občanov, da uvede novo linijo oz. prilagodi odhod avtobusa iz naše kraja. Z aktivnostmi na tem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnje.”
Praprotnik: Da.
Menite, da je v vaši občini dovolj oskrbljeno za zapuščene živali, bi podprli gradnjo zavetišča?
Kodrun: “Menim, da je v naši občini veliko premalo poskrbljeno za zapuščene živali. Vsekakor bi podprl gradnjo zavetišča.”
Lesjak: “Zapuščenih živali je žal iz leta v leto več. Občina iz proračuna sofinancira sterilizacijo oz. kastracijo zapuščenih živali in redno sodeluje z društvom proti mučenju živali in vsemi prostovoljci, ki v našem kraju skrbijo zanje. To vprašanje je potrebno reševati na ravni celotne regije in se čim prej dogovoriti za njegovo rešitev. Gradnjo zavetišča podpiram.”
Praprotnik: “Ne vidim potrebe po gradnji zavetišča, saj na našem območju ni opaziti zapuščenih živali.”
Katera politična stranka vam je glede na vaš način življenja, razmišljanja … najbližje?
Kodrun: “Vsaka politična stranka ima po mojem mišljenju včasih kakšno dobro idejo, s katero se strinjam. Najbolj blizu mi bodo pa vedno tiste, ki bodo podpirale delovnega človeka.”
Lesjak: /
Praprotnik: “Z razlogom sem oblikoval nestrankarsko listo Aleša Praprotnika. Ne preferiram nobene politične stranke.”
Po čem bi želeli, da bi si vas občanke in občani zapomnili, ne glede na izid volitev?
Kodrun: “Naše občanke in občani me že zelo dobro poznajo, ker sem že dolgo član občinskega sveta in vedo, da sem človek brez dlake na jeziku ter da sem vedno zastopal stališče proti povišanju cen, ki so v domeni občine in se zavzemal za tiste, kateri imajo nizke pokojnine in plače, ki jim vsak evro nekaj pomeni.”
Lesjak: “Po vztrajnosti in trdem delu ter dostopnosti ter stalni prisotnosti na terenu.”
Praprotnik: “Da kandidatura ne pomeni, da boš potem obračunaval z nasprotniki, ampak, da boš z njimi sodeloval in jim pokazal, da je potrebno preseči okvirje. Po pošteni politični kampanjiin brez zahrbtnih potez protikandidatoma.”
Koliko vas bo stala volilna kampanja?
Kodrun: “Moja volilna kampanja bo stala cca 500 evrov, ki jih bom sam financiral.”
Lesjak: “Končne številke v tem trenutku še ne vem, bo pa strošek znotraj zakonsko dovoljenih normativov.”
Praprotnik: “Ker volilna kampanja še poteka, lahko podam zgolj oceno stroškov, cca. 2.000 eur.”
Če na volitvah ne zmagate, kako boste (če boste) sodelovali z izvoljenim kandidatom/kandidatko?
Kodrun: “Če ne zmagam na volitvah, bom s protikandidatoma sodeloval enako kot do sedaj, to pomeni, če bo dobro za kraj in občane bom vsekakor podpiral.”
Lesjak: “Na volitvah nameravam zmagati.”
Praprotnik: “Sodelovanje je ključ za dobrobit vseh občank in občanov. Sodelovali bomo konstruktivno.”
Pri tem naj še omenimo, da bo drugi krog volitev županov, kjer bo to potrebno, v nedeljo, 4. decembra 2022. Župani se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu. Volivci pa imajo volilno pravico samo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.
