Search
Close this search box.

Debeli četrtek odpira vrata pustu, ki prinaša številne prireditve tudi na Koroškem

Danes je »debeli ali tolsti četrtek«prvi dan pusta in hkrati zadnji pred začetkom posta. To je veljalo še posebej nekoč, ko so na današnji dan začeli uživati bogate pustne jedi in so se lahko do sitega najedli predvsem mesnih dobrot, ki so bile potem do velike noči prepovedane, gospodinje pa so ocvrle tudi prve krofe.

Konec tega in začetek naslednjega tedna bosta po vsej Sloveniji minila v znamenju pustnih norčij, saj bodo potekale številne bolj ali manj tradicionalne pustne prireditve in povorke. Vrhunec že od sobote trajajočega 60. Kurentovanja na Ptuju bo nedeljska mednarodna povorka, ob Ptuju je vsako leto največ obiskovalcev tudi v Cerknem in Cerknici. Pestro dogajanje pa se obeta tudi na Koroškem.

Pustni karneval v Kotlje vsako leto privabi številne pustne šeme in druge obiskovalce. Letos bo potekal že 42.

Praznovanje pusta ima svoje korenine v predkrščanskem obdobju, ko so praznovali kult prednikov ter obeležili slovo od zime in pozdravili prihajanje pomladi. Rimljani so v zimskem in predpomladnem času imeli več praznikov, na katere so se šemili, denimo brumalije, saturnalije in ide. Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale, pod vplivom italijanskih karnevalov pa so se prenesle na čas pred 40-dnevnim postom, piše STA.

Na slovenskem podeželju so se po navedbah etnologov skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, med njimi kurenti oz. koranti na Ptujskem in Dravskem polju, Halozah in Slovenskih goricah, laufarji v Cerknem, škoromati v Brkinih, mačkare v Dobrepoljski dolini na Dolenjskem in pustovi v Drežnici pri Kobaridu. Ohranili so se tudi pustni živalski liki, denimo kamela in košuta. Ponekod so značilni obredni sprevodi in obhodi po hišah s pobiranjem darov, denimo jajc, klobas, žganja, krofov in denarja.

Pustno dogajanje v Sloveniji je po besedah etnologinje in kulturne antropologinje Adele Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja mogoče razdeliti na pustne karnevale v mestih in tradicionalna pustovanja na podeželju, ko se tradicionalni pustni liki podajo od hiše do hiše in voščijo srečo, s seboj pa odnesejo vse slabo, kar se je zgodilo v zadnjem letu dni. V zameno od domačih prejmejo darove, ki pa jih od socialno šibkejših ne vzamejo. “Tudi pustne šeme imajo občutek za sočloveka. Želijo, da bi tudi socialno šibkejši lahko jedli pustne dobrote,” je pojasnila za STA.

Pustni čas se bo začel že na debeli četrtek

Po različnih delih Slovenije imenujejo debeli četrtek tudi tolsti ali mastni četrtek, mali pust ali mali fajnšček. Četrtek pred pustnim torkom v šaljivem jeziku velja za god debelih ljudi. Na ta dan pa po različnih krajih pripravljajo raznovrstne jedi, za katere je značilno, da so izjemno nasitne. Mize morajo biti polne mastnih svinjskih in ocvrtih sladkih jedi. Tako gospodinje na ta dan ponekod pripravijo ocvirkovko, krvavice, ričet »začinijo« z okusnimi svinjskimi rebrci in druge mesne izdelke, ki so jih predhodno pripravili med kolinami. Ena izmed značilnih jedi debelega četrtka je tudi kuhana svinjska glava oz. svinjski rilec.

Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Še lažje je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati. V nekaterih krajih pa se posladkajo kar z miškami.

FOTO: Koroške pekarne

V preteklosti so se ljudje, če je bilo le mogoče, držali načela, da se je v času pusta treba desetkrat do sitega najesti, sicer so verjeli, da bo letina tistega leta slaba. To navado pa še vedno ohranjajo ponekod v naših krajih tudi v današnjem času.

Z debelim četrtkom se bodo ponekod začela pustovanja, ki bodo trajala več dni. V Cerknici bodo oblast z žaganjem babe prevzeli Butalci. To ne bo čisto prava baba, ampak lesen hlod, mirijo prireditelji. Po njihovem pojasnilu so mame v preteklosti poslale otroke v mesto, naj gredo gledat, kje žagajo babo. Čas, ko so otroci iskali ta kraj, so potem izkoristile za peko pustnih dobrot.

Žaganju babe so v Cerknici dali pustno vsebino, čeprav gre za šego, značilno za tretjo sredo po pepelnici, ki so jo razumeli za sredino postnega časa. Takrat so kot babo prežagali hlod ali lutko, ki je v prenesenem pomenu predstavljala postni čas. Sčasoma pa se je šega ponekod znašla med pustnimi šegami. Obred žaganja babe je sicer prvič izpričan v Italiji v 15. stoletju.

Jubilejno 60. Kurentovanje se je na Ptuju s predajo oblasti karnevalskemu princu začelo že v soboto, v 11 festivalskih dneh pa v najstarejšem slovenskem mestu znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat v nedeljo, ko prireditelji na največji slovenski mednarodni povorki pričakujejo več deset tisoč ljudi.

Prav severovzhodni del države je tudi sicer med najbolj pustno obarvanimi območji. Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letos na Trgu Leona Štuklja z Boštjanom Klunom in glasbeno skupino The Plut family, manjkali ne bodo niti kurenti.

Prireditve bodo v skladu z bogato tradicijo na tem koncu države potekale tudi v drugih krajih, zlasti v Spodnjem Podravju. Že 29. pustno povorko z okoli tisoč fašanki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški fašenk pa bo potekal dva dneva, saj bo v soboto tam otroško pustno rajanje v gradu, na pustni torek pa še tradicionalna povorka po mestnih ulicah.

V Pomurju je ena bolj znanih prireditev Fašenk v Lotmerki, ki bo tokrat že 28. do zdaj potekal v nedeljo. Začel se bo z otroškim pustnim rajanjem, ob 14. uri pa bo sledila povorka na Glavnem trgu, kjer se bodo predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.

V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje različne skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Maske se bodo po ulicah starega mestnega jedra odpravile ob 11. uri.

Na Igu bo isti dan od 14. ure potekal že 22. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli 600 domačih in gostujočih mask. Pustovanje kot vsako leto v nedeljo pripravljajo na Viru pri Domžalah, kjer je sicer pustni Striček oblast prevzel že 8. februarja, sobota pa bo namenjena povorki otroških pustnih mask.

V Cerknici bodo na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, z Žaganjem babe – slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval, ki se vselej začne “točno okoli 12.32 ure”. Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerkota iz Cerkniškega jezera.

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 64. do zdaj. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

Na Gorenjskem bo v nedeljo veselo na Bledu, kjer bo potekal karneval s povorko, v kateri bodo sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami. Največja povorka v tem delu Slovenije, ki jo tradicionalno že 30. pripravljajo Godlarji, pa bo v nedeljo potekala v Šenčurju, kjer bodo pusta pokopali v torek.

Na Obali bo pestro v vseh večjih krajih. Osrednja dogodka bosta na pustno soboto Istrska pustna povorka v Kopru ter dan pozneje Tartinijev karneval v Piranu. V soboto bo otroško pustno rajanje potekalo še v Portorožu, Izoli in Ankaranu, na pepelnično sredo pa bodo pusta pokopali na Belem križu.

Največje pustovanje na Dolenjskem prirejajo v Kostanjevici na Krki. V okviru tradicionalne Šelmarije bodo v nedeljo oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Naslednji dan bodo pripravili baklado, občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah, v torek bodo gonili medveda ter orali in sejali, na pepelnično sredo pa kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.

Za največje pustovanje v Posavju bodo s “Fašjenkom” že 22. doslej poskrbeli v Dobovi, kjer pa bodo pustne norčije zganjali šele naslednjo soboto. Takrat bo brežiški župan za nekaj ur oblast predal pustnemu županu, nato pa potekala povorka in zabava pozno v noč.

Ne celjskem koncu je eno najbolj znanih pustovanj vsako leto v Mozirju, kamor Pust mozirski vabi že več kot stoletje. Tudi letos bodo s predajo trških pravic začeli na debeli četrtek, “Pustnaki” pa bodo v torek za en dan povsem zavladali mestu. V soboto bo potekal 67. pustni karneval Pust šoštanjski, pustne prireditve pa v naslednjih dneh pripravljajo tudi v Celju in drugih krajih.

FOTO: Tone Brinar
V Slovenj Gradcu prirpavljajo že 48. pustni karneval

Na Koroškem dva večja pustna karnevala pripravljajo v Kotljah in v Slovenj Gradcu. Prvo bo že 42. do zdaj potekalo v soboto, drugo pa že 48. naslednji dan v Slovenj Gradcu. Pustno rajanje v regiji že tradicionalno zaključujejo s pustnim srečanjem treh občin – slovenjgraške, mislinjske in velenjske – na Graški gori, ki bo potekalo na pustni torek. Največji otroški pustni festival na Koroškem pa se bo odvil v nedeljo na Prevaljah.

Preberite tudi: Kje na Koroškem bodo pustovanja in karnevali?

Neporočena dekleta v pustnem času tarča posmeha

Značilnost številnih pustnih sprevodov je skupina svatov z ženinom in nevesto. Zabavljiva šega na pustni torek ali pepelnično sredo pa je vlečenje ploha. Organizira jo fantovska skupnost, če se v kraju v zadnjem letu dni ni poročilo nobeno dekle. Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 zapisal celo, da so po vasi vlekli deblo ali desko, vanj pa vpregli neporočena dekleta.

Različica te šege je borovo gostüvanje, obred vlečenja bora, ki simbolizira svatbo z borom in ga poznajo v Prekmurju, Porabju, na Gradiščanskem in avstrijskem Štajerskem. V preteklosti so ga pripravljali v tisti vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil, v sodobnosti pa je postal prireditev, s katero vabijo turiste.

Iz neomoženih žensk so se v preteklosti sicer precej norčevali, tudi tako, da so pred vrati njihovih domov pustili slamnatega moža ali pa ga vrgli na streho.

Pust je skrajšana oblika besede mesopust

Pust, ki je v ožjem pomenu pustni torek, je etimološko skrajšana oblika starejše besede mesopust, ta pa dobesedni prevod italijanske besede carnevale v pomenu pust. Starejši obliki besede carnevale sta carnelevale in carnelevare v pomenu odvzeti meso. Kot je spomnila Puklova, je pustni torek namreč zadnji dan obdobja, ko se je treba najesti mesa in drugih dobrot. Dan kasneje pa je že pepelnična sreda, s katero se začne 40-dnevni post pred veliko nočjo.

Za konec še zanimivost. Po navedbah Statističnega urada RS (SURS) je bilo 1. januarja 2019 v Sloveniji 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent in 37 s priimkom Krof. Največ Pustov in Kurentov je na omenjeni datum živelo v osrednjeslovenski statistični regiji. Pustov je bilo 138 (ta priimek je bil na 653. mestu po pogostnosti), Kurentov pa 179 (ta priimek je bil na 473. mestu po pogostnosti). V podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, se je pisalo Kurent le 10 prebivalcev. Več o tem, kaj kažejo statistični podatki glede pusta pa si lahko preberete TUKAJ,

Vir: RTV Slovenija, Ekoper, Družina, STA