Na prvem sejmu kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in Zveze lastnikov gozdov Slovenije danes govorili o ujmah v slovenskih gozdovih in pomenu intenzivnejšega gospodarjenja z gozdovi.
Pred petsto milijoni let so bile podnebne spremembe mnogo radikalnejše kot smo jim priča danes. Vendar je bilo med večjimi spremembami daljše konstantno obdobje, v zadnjih tridesetih letih pa temperaturne razlike v kratkem obdobju povzročajo nepredvidljiva vremenska stanja. Gozdovi na ta račun utrpijo veliko škode, največje povzročata lubadar in žledolom. Vsaka ujma v gozdu sicer zahteva povsem individualen pristop in javna gozdarska služba se bo morala temu prilagoditi.
V zadnjih letih so naravne katastrofe prizadele 60 % slovenskih gozdov, kar je preko 19 milijonov kubikov lesa. Najhujše so bile:
- žledolom 2014,
- podlubniki 2015-2018,
- vetrolom 2017,
- vetrolom 2018.
Da kljub takšnim katastrofam, kar najbolje ohranimo gozdove, je ključna nega. To lahko v gozdu izvajamo z ukrepi kot so:
- obnova poškodovanih gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja,
- nego poškodovanega mladovja,
- pripravljanjem površin za obnovo,
- odstranjevanjem podrtega drevja iz gozdov.
Na ta način zagotavljamo zdrav gozd za prihodnje rodove.
Lastništvo slovenskih gozdov je izjemno razdrobljeno, njihovi lastniki pa zelo različno motivirani. Večina se jih po besedah Zveze lastnikov gozdov Slovenija strinja, da je potrebno upoštevati načrte o ravnanju z gozdom. Želijo si bolj aktivne revirne gozdarje, več izobraževanj, lovski sistem urejen na enak način kot je v Nemčiji in večjo odgovornost lastnikov gozdov.
Tekst: Celjski sejem
