Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v sredo, 8. 5. 2019, obiskal Koroško. S sodelavci je posloval v občini Muta. Obiskal je tudi nekaj institucij in se seznanil z uresničevanjem pravic ljudi. Ustavi pa se je tudi v Slovenj Gradcu in Šmartnem, kjer si je ogledal hmeljišča, ki so zrasla v zadnjih letih, na problematiko le teh pa Varuha človekovih pravic RS opozarja Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca – CIVOZ.
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Peter Svetina, sicer enkrat mesečno s sodelavci obišče določen predel Slovenije in se pogovori z vsemi, ki pri uveljavljanju svojih pravic potrebujejo pomoč institucije, ki jo vodi. Taka oblika pomoči se izvaja že od leta 1995, vse od začetkov njenega delovanja. V Sloveniji imamo 212 občin, zato je obisk vsake občine posebej nemogoč, saj bi lahko občine tako obiskali v približno sedemnajstih letih, namen pa se je vsaj regionalno približati vsem, ki bi potrebovali pomoč, vendar ne zmorejo priti v prestolnico.
Na pogovore na Muti se je prijavilo 11 ljudi, ki so ocenili, da so jim kršene človekove pravice. Varuh je ob tej priložnosti spremljal tudi člana Državnega preventivnega mehanizma, ki sta opravila nenapovedan obisk Policijske postaje Radlje ob Dravi in preverila postopke pridržanja.
Na osnovni šoli Muta so varuha s kratkim zabavnim kulturnim programom sprejeli učenci in zaposleni na šoli. Varuh je vodstvu in strokovnim delavcem šole predstavil samostojno enoto znotraj Varuha človekovih pravic RS, to je zagovorništvo otrok, v pogovoru pa so se dotaknili tudi integriranega šolanja, ki ga šola uspešno izvaja.
Varuh se je srečal tudi s predstavniki uporabnikov in staršev CUDV Črna na Koroškem in VDC Muta ter se z njimi pogovoril o odprtih vprašanjih. Direktorica CUDV Črna na Koroškem mag. Dalja Pečovnik in vodja VDC Muta Darinka Križan Krajnc sta varuha opozorili na prostorsko stisko, s katero se srečujejo že dolga leta, dotaknili pa so se tudi težav pri nameščanju oseb z odločitvijo sodišč. Varuh je problematiko CUDV-ja posebej izpostavil na krajši novinarski konferenci po srečanju z županom občine Mirkom Vošnerjem.
Razvoj občine na področju skrbi za ranljive skupine je dober, prav tako skrb na področju okoljskih vprašanj, je varuh ocenil po pogovoru z županom. Župan je obisk institucije Varuha ocenil kot dobrodošel korektiv delu lokalne samouprave ter z zadovoljstvom sprejel sugestije varuha in njegovih sodelavcev.
Namestnik varuha Miha Horvat je povedal, da se je samo ena zadeva nanašala na delo občine. Varuh je pobudo sprejel in jo bo obravnaval skladno s pristojnostmi. Večina pritožb pa se je nanašala na delo državnih organov, s svetovalko Varuha pa sta se v pogovorih srečala tudi s problematiko sodnih postopkov, ki je precej pogosta tema ob poslovanjih zunaj sedeža, pa tudi s primerom policijskega postopanja. Apeliral je na ljudi, da izkoristijo pravna sredstva, ki so jim na voljo, saj lahko s tem povečajo možnosti, da rešijo zadeve sebi v prid in uveljavljajo pravice, ki jih imajo.
Varuh pa se je sestal tudi s predstavniki Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca – CIVOZ, ki opozarja na kršenje pravice do zdravega okolja, ki jo tudi prebivalcem mislinjske doline zagotavlja 72. člen Ustave RS. Med drugim so kot problematično izpostavili škropljenje zasevkov hmelja, ki zaradi zaprtosti doline prebivalcem škoduje še bolj, kot bi sicer. Opozorili so tudi na problematično bližino hmeljišč naseljem in tudi šolskemu prostoru, na ostanke vezic iz plastike, ki se po obiranju pridelka zaorjejo v zemljo, in neurejenim problemom odpadne hmeljine, ki se odlaga na črnih odlagališčih. Razočarani so nad odzivnostjo institucij, na katere so se obrnili pri uveljavljanju svoje pravice do zdravega okolja, so zapisali v sporočilu za javnost, na spletni strani Varuha.
Varuh človekovih pravic RS se je s to problematiko začel ukvarjati na lastno pobudo že leta 2017, varuh Peter Svetina pa je zaskrbljenim prebivalcem ponudil pomoč pri neodzivnosti institucij, ki bi morale najti ustrezne rešitve.
Preberite tudi: So v Mislinjski dolini našli kompromis glede spornih hmeljarskih zemljišč?
