Otroci, ki jih prizadene nasilje, izguba starša ali drug hud življenjski pretres, ne smejo postati predmet javne izpostavljenosti, so poudarili. Zato ne razkrivajo podatkov o njihovi identiteti, okoliščinah ali ukrepih za njihovo zaščito.
Pojasnili so tudi, da v primerih, ko starša zaradi različnih razlogov ne moreta več skrbeti za otroka, država otroka zaščiti. Strokovni delavci najprej preverijo otrokove potrebe, njegovo varnost, življenjske razmere in možnosti za nadaljnjo skrb.
Posebno pozornost namenjajo tudi otrokovi psihični stiski. Ob podobnih tragičnih dogodkih centri za socialno delo zagotavljajo psihosocialno pomoč, po potrebi pa v obravnavo vključijo tudi zunanje strokovnjake, ki otroku pomagajo pri soočanju s posledicami travmatičnega dogodka.
Na Rdečem križu poudarjajo, da je pomoč namenjena izključno podpori otroku in njegovim potrebam, pri čemer tudi sami opozarjajo na nujnost varovanja njegove zasebnosti in dostojanstva.
