Sosežig odpadkov v Tešu bo negativno vplival na zdravje ljudi

Sosežig nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) bo z izpusti povečal obremenitev okolja s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali, poslabšal kakovost zraka in tal ter negativno vplival na zdravje ljudi, je pokazala recenzija poročila o vplivih na okolje zaradi načrtovanega sosežiga, ki jo je naročila šoštanjska občina.
teš

Kot je razvidno iz recenzije, ki jo je izdelal Inštitut za okolje in prostor iz Celja, objavljena pa je na spletnih straneh šoštanjske občine, je gorivo pridobljeno iz nenevarnih odpadkov (SRF) primerno za sežigalnice, čemur pa Teš ni namenjen. Po oceni omenjenega inštituta se bo emisija ogljikovega dioksida pri sosežigu zmanjšala, vendar pa ni upoštevana emisija ogljikovega dioksida iz tovornjakov, saj se še ne ve, na katero lokacijo bodo vozili odpadke in kdo bo njihov dobavitelj.

Delno nadomeščanje lignita z gorivom SRF po navedbah inštituta ne bo bistveno podaljšalo obratovanja Premogovnika Velenje, bo pa poslabšalo kakovost okolja.

V primeru sosežiga pa inštitut svetuje, da se preuči možnost dovoza odpadkov po železnici. Menijo namreč, da je vnos nenevarnih odpadkov v peč fleksibilen proces, zato bi lahko uporabili počasnejšo dostavo z železnico do mesta odvzema ali vsaj transportni trak, kot že zdaj za uprašen lignit.

Izračun je pokazal, da se vsebnost težkih kovin pri uporabi goriva iz nenevarnih odpadkov povečuje, a ostaja znotraj mejnih vrednosti, navaja inštitut. Primerjava vsebnosti težkih kovin v lignitu in mešanici lignita s trdim gorivom kaže, da mejne vrednosti težkih kovin pri nobenem od goriv niso prekoračene, so pa pri dodajanju goriva iz nenevarnih odpadkov lignitu vrednosti skoraj vseh težkih kovin precej višje kot samo pri sežigu lignita.

“Edino vsebnost žvepla je manjša v SRF v primerjavi z lignitom. Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni problematično, saj so njegove emisije zmanjšali v Tešu na minimum. Problem predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi preko hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja. Imenujemo jih tudi tihi ubijalci na dolgi rok. Tako so na primer tarčni organ za kadmij ledvice,” opozarjajo na inštituta.

Pojasnili so tudi, da za elemente, ki so v SRF prisotni v večjih koncentracijah kot v lignitu, to so kadmij, arzen, nikelj, svinec, ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni. “V vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej pri vplivu na reproduktivne organe; vse je odvisno od tega, kaj in koliko se bo še sproščalo,” navajajo na inštitutu.

Poudarili so tudi, da se veliko govori o varnosti, ki naj bi jo okoliškim prebivalcem zagotavljal reden nadzor nad emisijami nekaterih snovi v zrak, vendar podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno peljejo peš v šolo ali pa se bo na poti do šole nadihal strupov, ni. Opozorili so še, da v poročilu Teša o vplivih na okolje ni znano, od kod bo gorivo SRF prišlo in kdo je njegov dobavitelj. V Sloveniji odpadke običajno odpeljemo v Avstrijo in na Madžarsko, torej je v prvi fazi predviden uvoz SRF iz tujine, so ocenili.

Teš namerava poskusni sosežig goriva SRF zagnati konec leta 2021, redni sosežig pa predvideva od začetka leta 2022. Po oceni vodstva Teša je načrtovani projekt sprejemljiv, saj da ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline. Kot so pred časom zapisali v družbi, so bili v poročilu o presoji vplivov na okolje upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v času prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi v času obratovanja so ocenjeni kot nebistveni, so poudarili poleti.

Kot so dodali, so rezultati presoje pokazali, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje; zlasti bi bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala od šest do 10 milijonov evrov.

V Tešu bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi izvajali v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.

Preberite še: Šoštanjska občina v recenzijo poročila o vplivih sosežiga v Tešu na okolje

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Več iz istega kraja