Pridobiti želijo čim več informacij, na podlagi katerih se bo občinski svet predvidoma še letos lahko odločal za ali proti sosežigu, so dodali. Recenzijo bo izdelal celjski Inštitut za okolje in prostor, ki je oddal tudi najugodnejšo ponudbo v višini skoraj 31.000 evrov.
Teš namerava poskusni sosežig goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, zagnati s koncem leta 2021, redni sosežig pa predvideva od začetka leta 2022. Po oceni vodstva Teša je načrtovani projekt sprejemljiv, saj da ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline.
V poročilu o presoji vplivov na okolje so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v času prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi v času obratovanja so ocenjeni kot nebistveni, so poudarili v elektrarni.
Kot so dodali, so rezultati presoje pokazali, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje; zlasti bi bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala od šest do 10 milijonov evrov.
V Tešu bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi izvajali v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.
A skupina za civilni nadzor nad načrtovanim sosežigom, ki jo je ustanovila velenjska občina, ima pomisleke. Ocenjujejo, da bo razširitev dejavnosti terjala bistveno razširitev območja vrednotenja potencialnih vplivov sosežiga odpadkov. V poročilu o sosežigu, ki so ga pripravili v Tešu, je namreč kot vplivno območje obravnavan le z ograjo omejen poslovni prostor elektrarne, poudarjajo v skupini.
Skupina za civilni nadzor je zato zahtevala, da se v poročilu predstavijo pričakovani vplivi posega na zdravje ljudi, poročilo pa morajo izdelati strokovnjaki medicinske stroke in mora biti kompleksno ter preverljivo. Pri ovrednotenju vplivov na okolje in zdravje ljudi je treba bolje vključiti tudi vzporedne vplive, zlasti vliv povečanega prometa tovornih vozil, so dodali.
Pričakujejo tudi, da bodo v Tešu pristopili k spremembi prostorske dokumentacije in gradbenega dovoljenja za poseg ter k celoviti presoji vplivov na okolje.
Teš v petek z rekordno dnevno proizvodnjo električne energije
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je v petek proizvedla 19.100.404 kilovatnih ur električne energije, kar je njena največja dnevna proizvodnja doslej. Rekordno dnevno proizvodnjo električne energije so dosegli z blokoma pet in šest ter plinskima enotama, so sporočili iz Teša.
Rekorden rezultat je posledica ugodnih tržnih razmer v zadnjih dveh mesecih, razmeroma ugodne cene električne energije na dnevni ravni, visoko razpoložljive proizvodne infrastrukture in, kot še navajajo v elektrarni, dobrega dela zaposlenih.
V petek so tako za 289.031 kilovatnih ur presegli doslej največjo količino proizvedene električne energije v enem dnevu, ki so jo dosegli 6. septembra 2018.
Do vključno petka so sicer letos v Tešu skupno proizvedli 3.244.191 megavatnih ur električne energije in 266.339 megavatnih ur toplotne energije za Šaleško dolino, so še dodali v sporočilu za javnost.
Po nekaj dneh začasne zaustavitve zaradi suma netesnosti kotla so sicer šesti blok Teš pred natanko tednom dni ponovno sinhronizirali v omrežje. V času zaustavitve so izvedli delno čiščenje regenerativnega grelnika zraka ter odpravili netesnost na odcevju kotla.
