Ob svetovnem dnevu čebel bo na Ravnah srečanje čebelarjev iz vse Slovenije

Čebelarji iz vse Slovenije se bodo zbrali na osrednji letni slovesnosti, na 17. tradicionalnem čebelarskem prazniku, s katerim bodo obeležili 2. svetovni dan čebel. Prireditev z bogatim spremljevalnim programom, ki se je bo udeležila tudi ministrica dr. Aleksandra Pivec, bo potekala pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, organizirajo pa jo Čebelarska zveza Koroške v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije ter Občino Ravne na Koroškem. Pestro dogajanje pa bo že na Ravnah tudi dan prej, prav tako pa na Prevaljah in v Mežici.
59389326_468296277059146_1939694783781928960_n
Čebelnjak v Kotljah

Mesec maj je mesec, ko praznujejo čebelarji, 20. maja namreč obeležujemo svetovni dan čebel. V ta namen bo 17. in 18. maja na Ravnah na Koroškem potekalo srečanje čebelarjev iz vse Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem in Čebelarsko zvezo Koroške letos organizira že 17. čebelarski praznik Slovenije in 2. praznovanje svetovnega dne čebel, ki bo na Ravnah potekalo v soboto, 18. maja. V petek pa bodo za pester program poskrbeli predstavniki LAS-a Mežiške doline v sodelovanju z občinami in čebelarskimi ter drugimi društvi.

V petek, 17. maja, bo ob 13:30 sprejem prijavljenih čebelarjev iz različnih čebelarskih društev in pogostitev ob učnem čebelnjaku na Piglu in predstavitev dneva Čebelarskega društva Ravne na Koroškem, zbrane pa bo nagovoril tudi podžupan Občine Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik.

V Mežici so obarvali drevesa, eno od dreves pa ponazarja tudi čebele in učno čebelarsko pot, ki so jo v Občini Mežica uredili konec lanskega leta, v okviru projekta »MED-O-VITA«. Krožna učna čebelarska pot, ki je urejena s tablami, katerih avtor je znan slovenski risar Korošec Ciril Horjak, prikazuje pomen čebel in čebelarstva ter zgodovino čebelarstva v Mežiški dolini, s poudarkom na varstvu naravne, kulturne in zgodovinske dediščine.

Ob 15.00 si bodo udeleženci ogledali čebelarsko učno pot po Mežici in predstavitev dela Čebelarskega društva Mežica. Zbrane bo nagovoril župan Občine Mežica, Dušan Krebl, uro kasneje pa bo na ogled muzejska čebelarska zbirka v Mežici.

Popoldne ob 17:00 sledi odhod proti učnemu čebelnjaku na Prevaljah, ki že v dopoldanskih urah, v okviru 2. svetovnega dneva čebel odpira svoja vrata za širšo javnost. Pozno popoldne pa bo na srečanju poskrbljeno za pogostitev ob učnem čebelnjaku. Ob 18. uri sledi strokovni del srečanja, kjer bo imel govor in predstavitev aktivnosti učnega centra na Prevaljah Rudi Vogel, predstavilo se bo tudi društvo LAS Mežiške doline, kjer bodo predstavili izvedene aktivnosti in svoje rezultate. Po predavanju, ki ga bo imela medicinska sestra čebelarka Anica Vogel o apiterapiji, sledi še predavanje Tatjane Ladinek o zeliščih, medovitih rastlinah in urejanju vrtov, čebelarji iz Idrije pa bodo prikazali postopek izdelave sveč iz čebeljega voska. Ob 19:00 sledi kulturno zabaven program “Večer pod kozolcem” z vsem dobro poznanim koroškim kantavtorjem Milanom Kamnikom.

Projekt MED-O-VITA sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

V petek, 17. maja, pa tudi Čebelarsko društvo Prevalje odpira vrata vsem, ki jih zanima svet čebel. Dan odprtih vrat bo pri »Čebelarsko-sadjarskem učnem centru Na Fari«, in sicer med 9.00 in 17.00 uro, ko bo na ogled čebelnjak, cvetlični vrt in sadovnjak.

V soboto, 18. maja, se dogajanje začne ob 8. uri, ko se bodo na info točki na Ravnah na Koroškem zbirali čebelarji iz vse Slovenije. Ob 9:30 sledi osrednja prireditev, na kateri bodo nastopili otroška skupina na temo čebelice, folklorna skupina Prežihov Voranc Ravne, skupina harmonikarjev Srednje strokovne šole Ravne, JAZZ skupina in Band Gimnazije Ravne na Koroškem in Srednje šole Ravne, koroški pevec Milan Kamnik in vsem dobro poznana pevka domačinka, pevka Marjana Mlinar. Podeljena bodo tudi priznanja za najboljšega vzrejevalca matic, za najmirnejšo linijo čebel ter za najbolj medonosno linijo čebel.

Od 9. ure dalje bodo potekali vodeni ogledi in predstavitve muzeja železarstva Štauharije, Slovenske poti kulture železa, ogled Prežihove bajte ter spominskega muzeja Prežihovega Voranca. Od 10. ure naprej bodo potekali vodeni ogledi po gradu Ravne, pol ure kasneje pa bo v poročni dvorani v ravenskem gradu sprejem častnih gostov.


Na Ravnah je na ogled razstava Klekljana dediščina in čebele.

Pred Ravenskim gradom bo od 8. ure naprej potekala kmečka in rokodelska tržnica, v gradu bo na ogled razstava panjskih končnic koroških šolarjev na temo čebel in razstava čipk. Prav tako je na Ravnah na ogled razstava Klekljana dediščina in čebele, ki so jo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem pripravile članice študijskega krožka in klekljarice sekcije “Lipa” Ravne iz Društva klekljaric Koroške. Več o tem si preberite TUKAJ, pred gradom pa bodo čebelarji kuhali medene dobrote.

Slavnostna proslava ob 17. čebelarskem prazniku Slovenije in 2. praznovanju svetovnega dne čebel s svečanimi govorniki in bogatim kulturnim programom se bo v šotoru začela ob 11.00.

Prisotne bodo med drugim pozdravili in nagovorili predsednik organizacijskega odbora za pripravo 17. čebelarskega praznika in 2. obletnice Svetovnega dne čebele, Ludvik Kordež, ravenski župan dr. Tomaža Rožen, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, predsednik Svetovne organizacije čebelarjev, dr. Peter Kozmus, predsednik ČZS, Boštjan Noč, slavnostna govornica pa bo kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec. Podelili pa bodo tudi nekaj priznanj in nagrad najbolj zaslužnim na področju čebelarstva, Ob 13:00 sledi kosilo in zabava z narodno-zabavnim ansamblom ter odhod domov.

“Mi čebelarji nočemo nobenih privilegijev, hočemo in želimo pa si biti odlični – najboljši, in da nam država to zakonsko omogoči.” – Čebelarska zveza Slovenije

Želje čebelarjev pa, kot vedno, ostajajo preproste: “V 2018 smo praznovali prvi svetovni dan čebel na Breznici, ki se je za vedno zapisal v slovensko zgodovino. Bilo je veličastno in nepozabno, pa vendar se zavedamo, da samo praznovanje ne prinaša ničesar. Želimo si urediti še marsikaj, vendar potrebujemo posluh in podporo pristojnih. Želimo si, da bi manj pogosto slišali besede odgovornih in pristojnih, da se preveč posvečajo čebelarstvu, da bi druge panoge manj s prstom kazale na čebelarstvo, da čebelarji največ dosežemo, da se nas privilegira, itd., da bi se država posvetila tudi drugim panogam! Ne glede na to, si predvsem želimo, da država ne bi postavila čebelarstva na stransko pot, da vodilo države ne bi postalo: ne potrebujmo in ne želimo si odličnih. Cilj države ne sme biti, da smo lahko v državi samo povprečni in podpovprečni, da se dobre in odlične zavira in onemogoča,… Mi čebelarji nočemo nobenih privilegijev, hočemo in želimo pa si biti odlični – najboljši, in da nam država zakonsko to omogoči!”, so povedali na Čebelarski zvezi Slovenije in poudarjajo, da začetek letošnjega leta za čebelarje in njihove čebele zaradi nizkih temperatur in vsakodnevnih padavin v zadnjem mesecu in pol ne prinaša nič dobrega, to pa napoveduje izgubo več kot tretjine letne pridelave medu v Sloveniji.

“Že dolgo in predolgo dolgo je v pripravi pravilnik, ki bi urejeval področje škod v čebelarstvu po naravnih katastrofah (pozeba, suša).” – Hiša Kranjske čebelice

“Prizadevamo si, da bi na EU ravni čebelo razglasili za ogroženo vrsto in s tem tudi ukrepe za njihovo zaščito. Poleg tega želimo, da se s slovenskih polic oz. na EU ravni prežene potvorjen med. To lahko država ali EU uredi s sprejetjem zakonodaje, ki bo natančno določala deklariranje medu, torej kje točno je med pridelan in v kakšnem deležu. Podobno, kot imajo področje povračila trošarin za prevoz čebel na pašo urejeno na Hrvaškem, želimo imeti tudi v Sloveniji.”, pa menijo na Hiši Kranjske čebele, želijo pa si tudi spremembe v zakonu: ” Že dolgo in predolgo dolgo je v pripravi pravilnik, ki bi urejeval področje škod v čebelarstvu po naravnih nesrečah (pozeba, suša). ČZS se trudi da dobimo ustrezno zavarovanje, država pa naj zagotovi % sofinanciranja. Želimo in spodbujamo dopolnilne dejavnosti, žal pa je zakonodaja demotivacijska in onemogoča njihov razvoj. S spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so kmetje in čebelarji, ki opravljajo dopolnilno dejavnost kot postranski poklic in niso kmečko zavarovani, dolžni plačevati prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in mesečni prispevek na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.a člena, kar na letnem nivoji znese preko 400 EUR. To pa je za večino čebelarjev ekonomsko nesprejemljivo.”

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.