Nesoglasja med Bertoncljem in Bratuškovo pod vprašaj postavljajo načrtovano financiranje gradnje hitre ceste. Ministru pisali tudi Korošci

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on email
E-pošta
Share on telegram
Telegram
Share on whatsapp
WhatsApp

Tretja razvojna os je tema vsakodnevnih debat, pogajanj in dogovarjanj tudi v času poletnih počitnic in dopustov. Vsakokrat, ko že kaže, da bomo Korošci le dobili tako (pre)potrebno hitro cesto, se pojavijo zavore, prepreke in težave. Tokrat se je po poročanju spletnega portala Siol ponovno zataknilo pri financiranju projekta, saj bi si naj navzkriž prišla ministrica Bratuškova in minister Bertoncelj. Že pred tem, pa je predsedujoč Svetu Koroške regije, župan Občine Vuzenica, Franjo Golob, dr. Andreju Bertonclju poslal dopis v katerem se je prav tako dotaknil financiranja izgradnje tretje razvojne osi.

Golob je v imenu Sveta Koroške regije na Ministrstvo za finance 18. 7. 2019 poslal dopis naslovljen na dr. Andreja Bertonclja, v katerem je pojasnil stališča in želje Korošcev glede 3. razvojne osi. Med drugim je dejal: »Čeprav načeloma razumemo Vaše pomisleke v zvezi s težavami, ki bi eventualno nastopile, če bi državno poroštvo za drugi tir in tretjo razvojno os bilo razumljeno kot povečanje javnega dolga, moramo ob tem vendarle izraziti svojo determiniranost, da od vladnih institucij in služb, z vso upravičenostjo in v pričakovanju odgovornosti do državljank in državljanov zahtevamo rešitev, ki bo za Koroško in njene prebivalce, po petnajstih letih jalovih in nerealnih obljub, končno postala oprijemljiva in uresničljiva.«

»Če smo dosedanji infrastrukturni razvoj Slovenije Korošci spremljali potrpežljivo in molče, saj nam je država vrsto let zagotavljala, da bomo kmalu na vrsti, se sedaj potrpljenje umika nejevolji, ko ocenjujemo, da se nam lahko zaradi različnega dojemanja načinov za dosego istih ciljev, na najvišjem vladnem nivoju zagotovljene časovnice za izgradnjo hitre ceste ponovno podaljšajo ali celo izmuznejo.«

V nadaljevanju je Golob med drugim obrazložil, da je Koroška regija od države odmaknjena tako ekonomsko in politično kot tudi demografsko in geografsko, čemur po njegovem mnenju v prvi vrsti botruje katastrofalna prometna infrastruktura, zaradi katere se Korošci soočamo tudi z odlivom mladih kadrov, ceste pa je dodatno obremenila tudi ukinitev železniških povezav v 70-ih letih.

»Hitra cesta je torej rešitev, ki že tako ali tako prihaja desetletja ali več prepozno, da bi lahko razvojno prehiteli druga območja naše države. Nekonkurenčnost koroškega gospodarstva se veča z vsakim zamujenim mesecem. Zaradi tega je vsakršno odlašanje pri izgradnji in iskanju rešitev za njeno financiranje za Koroško nesprejemljivo. Korošci hitro cesto potrebujemo. Korošci si hitro cesto zaslužimo, Korošci nismo drugorazredni državljani, čeprav so nas v drugi razred slovenskega razvojnega vlaka potisnile dosedanje neizpolnjene obljube.«

»V upanju, da bo sedanja vlada s takšno prakso prekinila se zato na Vas obračamo s prošnjo, da našo pobudo razumete tako, kot je tudi izražena: v duhu pričakovanja, da bo investicija Korošcem dejansko omogočila bivanje v državi, ki se s Strategijo razvoja Slovenije 2030 deklarira kot »država kakovostnega življenja za vse«. Korošci za zagotovitev kakovosti bivanja, poleg ostalega, nujno potrebujemo hitro cesto. S strani Darsa sprejet protokol izgradnje ponuja realne roke končanja del in prav datum zaključka je za nas najpomembnejši,« je še zapisano v dopisu.

Obrazložitev in izražene želje ter zahteve pa je Golob zaključil z besedami: »Zato nas morate razumeti, spoštovani gospod minister, da bomo izkoristili prav vse ustavno-pravne in druge možnosti, da do nje pridemo in da pri tem izkazujemo odločnost in enotnost. Prepričani smo, da bo tudi vaše ministrstvo to odločnost razumelo in regiji stopili nasproti pri iskanju rešitev v zvezi s financiranjem z državnim poroštvom. Če si ga zasluži drugi tir, si ga zasluži tudi naša hitra cesta. Vsekakor pa bomo z vaše strani veseli tudi kakšne druge od možnih šestih rešitev zagate, v kateri smo trenutno prav vsi: tako politika kot tudi stroka.«

FOTO: Dars

Na Ravnah na Koroškem pa so ravno 18. julija odprli informacijski center, posvečen letošnji peti obletnici delovanja Mladinske iniciative za 3. razvojno, o čemer si lahko več preberete TUKAJ.

Kot je danes poročal spletni portal Siol je prišlo do težav prejšnji teden, ko je ministrstvo za infrastrukturo v medresorsko usklajevanje vložilo dolgo pričakovan zakon o velikih infrastrukturnih projektih. Zapisali so, da “Bratuškova v vladne mline ni vložila zakona v obliki, kot so jo pričakovali na ministrstvu za finance. Na drugi tir je namreč v istem zakonu vezala še en projekt: državna poroštva za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom v Savinjski dolini in Slovenj Gradcem. Gre za milijardo evrov vredno investicijo, ki bi jo gradil Dars, država pa bi pri tem jamčila za polovico najetih posojil.”

Na Siolu so zapisali, da je v ozadju spora več možnih razlogov. “Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je težava v samem gradivu, ki so ga dobili od Bratuškove. “Pričakujemo ustrezno in celovito gradivo, do katerega se bomo lahko strokovno opredelili. Ta hip s takšnim gradivom na temo tretje razvojne osi ne razpolagamo,” pojasnjujejo na ministrstvu za finance, kjer bodo zahtevali izločitev tretje osi iz zakona. Po neuradnih informacijah jih je najbolj zmotilo dejstvo, da v gradivu ni informacije o načrtovani ceni severnega dela tretje razvojne osi. Od ministrstva za infrastrukturo oziroma Darsa so investicijski načrt prejeli le za odseka Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj-Gradec, ne pa tudi za del nove ceste med Slovenj Gradcem in avstrijsko mejo.

FOTO: Dars

Toda na ministrstvu za infrastrukturo trdijo drugače. Na očitke o strokovno slabo pripravljenem gradivu odgovarjajo: “storili smo vse, kar je naši pristojnosti, da bi lahko začeli graditi na trasi tretje razvojne osi.” Poudarjajo, da so sprejeli dodatno odgovornost, ko so prevzeli pripravo zakona o poroštvih, kar je sicer praviloma v domeni ministrstva za finance. Vse zato, da bi čim prej začeli graditi tudi tretjo razvojno os, ker tudi “mi ‘hoč’mo cesto’,” dodajajo na ministrstvu Alenke Bratušek, še poroča Siol.

Siol še poroča, da na ministrstvu za infrastrukturo, ki je predlog v koalicijsko usklajevanje dalo pred desetimi dnevi menijo, da sta “Projekta drugi tir Divača-Koper in tretja razvojna os prednostna projekta te koalicije in vlade, zato smo predlagali poroštvo za oba projekta. Pri potrditvi zakona ne pričakujemo zapletov.” 

Medtem na terenu aktivnosti tečejo s polno paro. Dars se že pospešeno pripravlja na gradnjo odseka Velenje-Slovenj Gradec. Odkupil je že 30 odstotkov zemljišč in enajst objektov, hkrati pa izvaja tudi geološke, geomehanske in hidrogeološke raziskave na območju predorov. Kmalu naj bi objavil tudi razpis za prva gradbena dela na trasi hitre ceste, in sicer na območju priključka Gaberke.Prebivalce Velenja, Šmartnega ob Paki, Polzele in Braslovč pa je Dars v teh dneh obvestil, da je začel voditi postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja na trasi Šentrupert-Velenje jug. To je storil po odločitvi ustavnega sodišča, da je sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu za to cesto skladna z ustavo. Dars je lastnike zemljišč prosil, naj pogodbenim izvajalcem izdajo soglasja za raziskave ter na ta način omogočijo pravočasno in pravilno pridobitev podatkov, pomembnih za projektiranje, so še zapisali na Siolu.

Korošci hoč’mo cesto!

Iz iste kategorije

Iz istega kraja

Close Menu