Razstava Divje vode – v iskanju ravnovesja osvetljuje kompleksno in pogosto protislovno naravo vode, ki je hkrati nosilka neustavljive sile in sozvočja. Kot temeljni naravni vir ni neomejena, temveč predvsem skupna dobrina, ki odpira tudi vprašanja družbene in ekonomske pravičnosti.
''Najgloblje skrivnosti vesolja so skrite v preprostih stvareh in taka se zdi tudi voda. Je čudovita snov, ki hladi, topi, redči, hrani, zdravi; je prenosni medij in transportno sredstvo. Ustvarja življenje in je spomin Zemlje, potuje skozi prostor in čas, od oblaka do izvira, od reke do morja in od zemlje do človeka. A voda ni le temelj telesnega življenja ali gospodarskega razvoja, temveč tudi navdihuje umetnost, filozofijo, verovanja in običaje. V 21. stoletju, ko človeštvo z neznanjem in pohlepom spreminja vodni krog, zato izgublja ne le gospodarski temveč tudi kulturni kapital.'' — dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Skozi različne sodobne umetniške prakse razstava raziskuje odnos med človekom in vodo v obdobju antropocena, v katerem se podnebne spremembe odvijajo vse hitreje, človekovega vpliva na okolje pa ni več mogoče spregledati. Ob tem se odpira vprašanje, kako je porušeno ravnovesje med človekom in naravo sploh še mogoče vzpostaviti.
Odprtje razstave bo potekalo v petek, 11. septembra, ob 18. uri. Razstavo bo odprla klimatologinja in soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007, dr. Lučka Kajfež Bogataj.
''Za razliko od družbenih sistemov, ki jih človek tako rad analizira in kategorizira, v naravi skoraj nič ne obstaja ločeno. Vse se medsebojno prepleta v neprekinjeno mrežo odnosov, kjer se vsaka sprememba odraža v celoti – tako kot voda, ki s svojim kroženjem povezuje vse oblike življenja.'' — Petra Čeh, kustosinja razstave.
Mihaela Skovranova, Ljubezenske brazgotine (Vava'u, Tonga, Polinezija), 2014, izsek iz videa
Umetnice in umetniki na razstavi obravnavajo življenje ob vodi, spremembe v ekosistemih, ranljivost in odpornost. Na videz nepovezane zgodbe z različnih kontinentov in držav razkrivajo skupno ozadje: pomen ozaveščenosti posameznika o okolju, odgovornost kolektivnega delovanja za skupno dobro ter solidarnost, ki jo še posebej prepoznamo v času kriz in izrednih dogodkov.
Medtem ko nekatera dela angažirano reflektirajo vpliv človeka na okolje, se druga osredotočajo na njegove posledice ali pa odpirajo prostor sublimni, abstraktni in poetični dimenziji vode.
»Leto 2023 je na Koroškem in v širšem slovenskem prostoru ostalo v spominu zaradi uničujočih poplav, posledice katerih so ponekod še vedno vidne. Obenem se ekstremni vremenski dogodki leto za letom vrstijo po mnogih državah sveta in zdi se, da skrb za lokalno okolje postaja vse bolj globalnega pomena – naša skupna odgovornost, ki je hkrati tudi odgovornost do prihodnjih generacij.« — Petra Čeh, kustosinja razstave.
Na razstavi bo sodelovalo 24 umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Velike Britanije in Avstralije. Med njimi bo prvič v KGLU svoja dela predstavila Marjetica Potrč. Posebej za razstavo so dela ustvarili Robert Černelč, Petra Kapš, Aleksij Kobal, Jure Markota in Robertina Šebjanič.
Sodelujoče umetnice in umetniki: Mandy Barker, Robert Černelč, Katja Felle, Jošt Franko, Gustav Gnamuš, Miha Godec, Zsófia Szonja Illés, Tomo Jeseničnik, Petra Kapš, Staš Kleindienst, Aleksij Kobal, Lena Kocutar, Anka Krašna, Jure Markota, Zoran Ogrinc, Pepo Pichler, Plateauresidue, Marjetica Potrč, Natalija R. Črnčec, Tjaša Rener, Eva Sajovic, Michaela Skovranova, Robertina Šebjanič, Nataša Tajnik Stupar.
Katja Felle, Oblak II, 2024–2025, olje na platno
V času priprave razstave je v KGLU v okviru umetniške rezidence gostovala umetnica Robertina Šebjanič, ki je na terenu raziskovala širše porečje poplavne reke Mislinje. V okviru njenega raziskovalnega projekta smo se povezali s Thyssen-Bornemisza Art Contemporary Academy (TBA21–Academy), Inštitutom oN Rizom ter Ars Biologica (Budweis 2028). Prav v času njene rezidence je razveselila novica, da je umetnica prejela prestižno nagrado Prix Ars Electronica za izjemne dosežke.
»V okviru projekta Sence nad mojim oknom Mislinja 238 km² – Hidro/Terra/Atmo Sfera(e) (Shadows Above My Window Mislinja 238 km² – Hydro/Terra/Atmo Sphere(s)) me zanima reka kot živi sistem, ki ni ločen od gozda, atmosfere, živali, ljudi in njihovih spominov. Zato je bilo poslušanje zame tudi način spoznavanja prostora. Poleg hidroakustičnih posnetkov, ekoloških podatkov in drugih raziskovalnih metod so prav lokalno znanje, pripovedi in skupno terensko delo omogočili, da sem lahko Mislinjo začela razumeti kot prostor, ki nosi številne plasti spomina in sprememb. Za vse te skupne poti, pogovore, poslušanja in odkrivanja sem celotni ekipi zelo hvaležna. Brez teh srečanj bi bila tudi moja slika Mislinje bistveno bolj nepopolna.« — Robertina Šebjanič, sodelujoča umetnica.
Robertina Šebjanic, Mislinja 238 km2, 2026, fotokolaž
Prepustite se čudovitim motivom in razmisleku o prihodnosti ter skozi oči umetnic in umetnikov odkrijte, kako voda oblikuje naš svet in naš odnos do narave – ter zakaj je iskanje ravnovesja danes pomembnejše kot kdaj koli prej.
