Danes mineva leto dni, odkar se je poslovil Franc Šegovc, harmonikar, pevec, avtor skladb in besedil ter ustanovni član in dolgoletni vodja ansambla Štirje kovači. Umrl je 25. avgusta 2025, star 89 let. Ob obletnici je Koroški pokrajinski muzej danes pripravil javno vodstvo po muzejski zbirki ansambla v Slovenj Gradcu.
Od Tovarne kos do Guinnessove knjige rekordov
Ansambel so leta 1954 ustanovili štirje fantje, zaposleni v kovaški industriji Tovarne kos v Slovenj Gradcu. Šegovc je v desetletjih ustvarjanja napisal več kot 800 skladb in več kot 200 besedil. Najbolj znano, Kam le čas beži, je ustvaril pri 26 letih. Razglašena je bila za vižo stoletja in je ansamblu prinesla zlatega petelina.
Med njegovimi znanimi skladbami so še Čakal sem ob potoku, Gremo na Pavre, Mala solzica, Moji mamici, Pridi zvečer in Rženova Tinka. Ansambel je izdal več kot 40 plošč ter gostoval v ZDA in Kanadi, pa tudi v Nemčiji, Švici, Avstriji, Italiji in nekdanji Jugoslaviji. Leta 2021 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel na svetu.
Leta 2024 je predsednica republike Nataša Pirc Musar ansamblu vročila državno odlikovanje red za zasluge za 70-letno kulturno in glasbeno udejstvovanje. Istega leta je ansambel prejel tudi nagrado Mestne občine Slovenj Gradec, katere častni občan je bil Šegovc. Napisal je knjigi Naš pobej bo muzikant in Rjava zemlja, leta 2015 pa izdal še knjigo Šegovčeve melodije, valčki, polke, pesmi, v kateri je zbral notne zapise 762 skladb, nastalih med letoma 1952 in 2015.
»Glasba zanj nikoli ni bila posel«
Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler je na žalni seji avgusta 2025 dejal: »Glasba zanj nikoli ni bila posel, bila je poklicanost, smisel življenja. Četudi samouk, je imel posluh in čut, ki se ju ni mogoče naučiti, le nositi v sebi. Njegov glas, njegova harmonika in predvsem njegova duša so oblikovali zvok, ki je postal sinonim za Koroško.«
Ob odkritju spominske plošče maja 2026 je dodal: »Dal je ogromno. Slovenj Gradec je tako z njegovo pomočjo in s pomočjo celotnega ansambla Štirje kovači postal prepoznaven ne samo v Sloveniji, ne v Evropi, postal je prepoznaven po celem svetu.«
Leto spominov: pogreb v nošah, koncert in spominska plošča
Od Šegovca so se poslovili 27. avgusta 2025 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Na njegovo željo in željo družine so glasbeniki in prijatelji na pogreb prišli v gorenjskih narodnih nošah, pred pogrebom pa je bila v Rojstni hiši Huga Wolfa žalna seja. Ženi Hermini je na zadnjem skupnem sprehodu naročil: »Povej mojim dečkom, da sem jih imel rad kot, da bi jim bil oče.«
Aprila 2026 je v Rojstni hiši Huga Wolfa zazvenel koncert Kam le čas beži s klavirskimi priredbami Šegovčevih melodij, ki jih je pripravil pianist Luka Krof. 16. maja 2026 so pred njegovo domačo hišo na Legnu odkrili spominsko ploščo.
Na veliki kamniti plošči sta izklesana njegova podoba in verz iz pesmi Kam le čas beži. Pobudnik postavitve je bil Franci Smrekar, na slovesnosti pa so igrali Štirje kovači, družina Breznik, Martin Juhart, ansambel Banovšek, Toni Sotošek in drugi.
Spomin na Šegovca in njegov ansambel ohranja tudi Muzejska zbirka ansambla Štirje kovači, ki je pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja na ogled na Ozki ulici 1 v Slovenj Gradcu. Prav po njej je muzej danes, na obletnico njegove smrti, pripravil javno vodstvo.
