Danes je »debeli ali tolsti četrtek«, prvi dan pusta in hkrati zadnji pred začetkom posta. To je veljalo še posebej nekoč, ko so na današnji dan začeli uživati bogate pustne jedi in so se lahko do sitega najedli predvsem mesnih dobrot, ki so bile potem do velike noči prepovedane, gospodinje pa so ocvrle tudi prve krofe.
V preteklosti so se ljudje, če je bilo le mogoče, držali načela, da se je v času pusta treba desetkrat do sitega najesti, sicer so verjeli, da bo letina tistega leta slaba. To navado pa še vedno ohranjajo ponekod v naših krajih tudi v današnjem času.
Debeli četrtek velja za god debelih ljudi, na ta dan pa po različnih krajih pripravljajo raznovrstne jedi, za katere je značilno, da so izjemno nasitne. Mize morajo biti polne mastnih svinjskih in ocvrtih sladkih jedi. Tako gospodinje na ta dan ponekod pripravijo ocvirkovko, krvavice, ričet »začinijo« z okusnimi svinjskimi rebrci in druge mesne izdelke, ki so jih predhodno pripravili med kolinami. Ena izmed značilnih jedi debelega četrtka je tudi kuhana svinjska glava oz. svinjski rilec.
Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Še lažje je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati. V nekaterih krajih pa se posladkajo kar z miškami.
Mi se bomo »mastili« s krofi, kaj pa vi? Če jih ne boste cvrli sami doma, ji lahko z malo sreče tudi dobite TUKAJ.
Vir: RTV Slovenija, Ekoper, Družina
