Šestindvajsetletnica je ponosna na to, kar je dosegla. Vendar je dodala, da v tem športu še ni rekla zadnje: “Upam, da bo sledila 32. zmaga in tako dalje,” se je pošalila nosilka največ zmag v svetovnem pokalu.

“Iskreno povedano, zmag nikoli ne štejem. Nisem tista, ki bi gledala samo na to, kateri rekord lahko podrem. Meni je najbolj pomembno, da grem plezat, da uživam ob tem, da sem ‘prava Janja’, da dajem pravo energijo.”

Jo pa nova zmaga navdaja z velikim veseljem. “Letos je minilo deset let od mojega prvega nastopa v svetovnem pokalu, leta 2015 v Chamonixu. Da sem prišla do 49. zmage oziroma 31. v težavnosti, je nekaj, česar si kot mala Janja nikoli nisem predstavljala. To je res nekaj neverjetnega, naj kar traja,” je poudarila slovenska šampionka, ki jo nekateri že označujejo za najboljšo športno plezalko v zgodovini.

Garnbret pravi, da so bile v Kopru zanjo smeri v kvalifikacijah in polfinalu prelahke. V finalu pa je prav tako mislila, da bo do strehe, kjer se začne previs in potem iz previsa ven, težje.

Če bi se hipotetično znašla v vlogi postavljavca smeri, je dejala, bi smer naredila težko že pred zgornjim delom. “Upam, da ne bom nikoli postavljavec, ker bodo potem smeri pretežke za plezalke,” se je pošalila. “Tam, kjer sta padli Laura Rogora in Chaehyun Seo, tam se je ‘začelo zares’, zadnjih deset gibov do vrha je bilo kar težkih, od tam naprej je bilo po mojem okusu,” je dejala.

Tako kot v polfinalu tudi v finalu ni osvojila vrha smeri. V polfinalu ji je potekel čas, v finalu je imela odmerjenega časa še na pretek, a ji je spodrsnilo. “Vrh finalne smeri je bil dosegljiv,” je prepričana.

Od osmih finalistk se je z višino 47+ najbolj približala vrhu. “Najbolj pomembno je, da sem zmagala, čeprav nisem dosegla vrha finalne smeri,” je menila.

Garnbret z dominantnimi nastopi ustvarja vtis, da v ženskem plezanju ni več pravih izzivov. Na vprašanje, ali bi se preizkusila v moškem svetovnem pokalu, pa je dejala: “To se ne bo zgodilo, da bi jaz tekmovala v moškem svetovnem pokalu.”

Moške smeri sicer za vadbo pleza na treningih. V svetovnem pokalu bi rada kdaj plezala moške smeri, ker pa jih takoj po tekmi poberejo dol, niti ni priložnosti. “Me pa definitivno zanimajo, na ogledu mi pogled včasih zanese v moško smer, sploh, če sem svojo pogledala do konca.”

Garnbret na tekmah izžareva mirnost in zbranost. To pripisuje temu, da je starejša in zato bolj modra. Ob tem je kot prelomnico v svoji rasti kot tekmovalka omenila leto 2019 in ’tisti usodni Kranj’, ko se ni uvrstila v finale in je končala na 13. mestu.

“Takrat sem sama sebi priznala, da mi doma ni najlažje tekmovati, zaradi vsega pritiska, ki si ga sama naložim. Vedno hočem doma pokazati več kot sicer. Skozi leta sem se naučila, da moraš tudi na domači tekmi plezati tako kot na vsaki drugi tekmi ali treningu in nekako imam to miselnost zdaj ves čas v glavi.”

“Toliko ljubezni, kot jo čutim od domačih navijačev, nisem občutila nikjer drugje po svetu in tudi to mi daje dodatno motivacijo in energijo. Glavna stvar pa je, da se dobro počutim, pridno sem trenirala in vem, da je moja forma dobra. In od tu pride moja mirnost. Ko vem, da tudi, če mi ne uspe zmagati, sem dala vse od sebe in vem, da sem dobro trenirala,” je sklenila.

Vir: STA