Čez dober mesec nas čakajo državnozborske volitve, kjer bomo državljani izbirali poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Volivci bomo glasovali za kandidatne liste političnih strank ali kandidatov, s čimer odločajo, kdo bo sprejemal zakone in vodil državno politiko.
Za kandidaturo na državnozborskih volitvah so se odločili tudi nekateri Korošci, za katere smo v uredništvo pripravili kratek vprašalnik v obliki intervjuja, s katerim se bodo predstavili Korošicam in Korošcem.
Na naš intervju se je odzval tudi Dušan Stojanovič. Je Slovenjgradčan, ki mu politika ni tuja, aktiven poslanec DZ Republike Slovenije s strokovnim ozadjem na področju komuniciranja in dolgoletnimi izkušnjami v javnem sektorju. Kandidiral bo na listi Gibanja Svobode.
Najprej vse bralke in bralce Koroških novic prijazno pozdravljam in se uredništvu zahvaljujem za možnost predstavitve. Pretekli mandat je bil pester in dinamičen, saj se je tudi na Koroškem marsikaj zgodilo. Tudi v Državnem zboru ni bilo nič manj vroče. Kot koalicijski poslanec sem se udeleževal praktično vseh sej.
V tem mandatu smo oddelali 39 rednih in 140 izrednih plenarnih sej ter skupno 384 sej petih delovnih teles, katerih član sem bil. Kandidiram ponovno, ker je to prepoznala stranka in me potrdila kot kandidata, pa tudi zato, ker so mi znanci, prijatelji in podporniki skozi številne pogovore jasno dali vedeti, da pričakujejo kontinuiteto.
Na Koroškem je v tem mandatu dejansko prišlo do preboja. Za ključne projekte smo zagotovili finančne vire in so povečini že v teku. Zame je bistveno, da se ne ustavijo in da se ob vsakih volitvah ne začne vse vedno znova.
Moja motivacija je kontinuiteta. Delo še ni končano. Če v DZ ni stalno prisotnega predstavnika lokalnega okolja, se prioritete hitro usmerijo drugam in mimogrede bi lahko Koroška spet zdrsnila na obrobje. Zato želim tudi v naslednjem mandatu bdeti nad tem, da se investicije, primarno na območju mojega rodnega volilnega okraja, Slovenj Gradec in Mislinja (tu sem tudi najbolj vpet zaradi zelo pogoste komunikacije z županoma), seveda pa tudi v Mežiški in Dravski dolini, uresničijo. Tako bomo dvignili standard življenja doma in skušali preprečiti odhode ljudi drugam, bodisi v večja mesta ali čez mejo v Avstrijo. Menim, da ne potrebujemo še enega seznama obljub, kakršnih smo bili deležni desetletja, ampak nadzor nad izvedbo v tem mandatu zastavljenih ciljev in rokov ter odgovornost vseh deležnikov, dokler projekti niso izvedeni. Kontinuiteta in nadgradnja dosedanjih dosežkov sta moja največja motivacija in v bistvu tudi program.
Kot rečeno, regije se ne da narediti bolj razvite z visokoletečimi obljubami in dolgimi razpravami, samofotografiranjem in debatiranjem na družbenih omrežjih, z govorancami skratka, še posebej, če si koalicijski poslanec. Napredek pride z vztrajnim, povezovalnim in predvsem operativnim delom. Potrebujemo zakonodajne podlage, pripravo in potrjevanje, razpise, usklajevanja in na koncu vztrajanje pri izvedbi.
Pri tem mi pomaga dolgoletno delo v lokalni samoupravi. Poznam, kako občine delujejo od znotraj, kje se zatika pri dokumentaciji, kadrih, rokih in financah, in kaj lokalne skupnosti res potrebujejo, da projekt preide od ideje v izvedbo. Zato mi je bolj pomembno od golega politiziranja, še posebej takega, ki temelji na ideoloških delitvah, to, da državno politiko usmerim v terenske rešitve, ki so izvedljive, in ker štiri leta minejo kot blisk, tudi dovolj hitre.
Seveda se sprašujemo, zakaj obnova traja toliko časa in nas čakanje v kolonah dela nervozne. Prvič smo omejeni z gradbeno operativo, saj se gradi praktično povsod po Sloveniji. Drugič morajo strokovnjaki pripraviti projekte, ki bodo infrastrukturno bistveno bolj odporni, da se škoda ne ponovi. Tretjič, novi projekti zahtevajo tudi veliko dodatnih usklajevanj, tudi z lastniki zemljišč.
Ker se včasih res zapleta pri postopkih, bi si v prihodnjem mandatu želel podpreti zakonodajo, ki bi z manj birokracije ponudila konkretno pomoč občinam. Standardizirane prijave, hitrejši postopki in odpravljanje postopkovnih ozkih grl. Veliko smo pripomogli s tehničnimi pisarnami, še posebej za manjše in kadrovsko ter tehnično podhranjene občine, a možnosti za izboljšave je seveda še mnogo.
Seveda smo ljudje drugačni, tudi razlogi za kandidiranje se razlikujejo med kandidatkami in kandidati. Sam se v drugi mandat podajam z merljivim ciljem, izvedba projektov, za katere smo dodelili sredstva, ki so v teku in ki jih moramo pripeljati do konca. Ne želim podajati novega seznama obljub, še posebej ne takega, ki ga potem ne bi mogel odkljukati.
Volilni program Svobode je javno dostopen, seveda mu bom sledil in ga podpiram, a v tem intervjuju govorimo predvsem o lokalnih zadevah. V tem mandatu sem bil ves čas povezovalec med lokalnimi skupnostmi in državo. Pomagal sem pri zagotavljanju proračunskih sredstev za domova starejših, zdravstvo in popoplavno sanacijo. Pri razpisih sem pomagal, da so jih ministrstva oblikovala bolj življenjsko, zato so občine in javni zavodi priložnosti lažje izkoristili.
Pomembno mi je, da ima regija enakovredne možnosti razvoja in da se ne obravnava kot obrobje. Za to smo poslanci, da z zakonodajo poskrbimo za javno zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, varnost pred ujmami, šolstvo in infrastrukturo. Da izboljšamo pogoje za ljudi in jih zadržimo doma.
Seveda nismo vsemogočni, čeprav bi si ljudje to od svojih izvoljenih predstavnikov želeli. Ampak z vztrajnim delom, brez nastopaštva, večkrat tudi zgolj v ozadju in daleč od kamer, se da narediti največ.
Najpomembnejše so mi odgovornost, zakonitost, korektnost, spoštovanje poslanskega kodeksa ter kooperativnost. To pomeni mirno in argumentirano delo, brez delitev, obkladanj in žalitev, s fokusom na rezultate, ki jih ljudje občutijo v vsakdanjem življenju. Zdravstvo, oskrba starejših, infrastruktura, varnost pred ujmami ter zaščita in reševanje.
Sem tudi dolgoletni član regijskega štaba za civilno zaščito, zato mi je ta del posebej blizu. Sistem mora delovati, ko je najtežje, in pripravljen mora biti že prej. Varnost ni le slogan, je tudi pripravljenost. Oprema, usposabljanje, logistika, obveščanje in jasna koordinacija na terenu.
Kot Slovenjgradčan velik poudarek dajem tudi politiki in kulturi miru, zato sem bil v preteklem mandatu podpredsednik Odbora za zunanjo politiko, kjer smo veliko pozornosti namenjali situaciji v svetu in poziciji Slovenije v teh težavnih in nepredvidljivih časih.
Seveda bo nov mandat prinesel še marsikaj, cilji se sproti dopolnjujejo, ampak pri naslednjih bom vztrajal. Za Slovenj Gradec, Mislinjsko in preostali dve dolini. Za Koroško.
- Izpeljati prizidek DSO Slovenj Gradec in novogradnjo DSO Mislinja z jasnimi roki in nadzorom, za kar smo zagotovili sredstva.
- Nadaljevati investicije v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v korist pacientov in zaposlenih. Povečati zdravstvene investicije na Koroškem na primarni ravni in zagotoviti stabilno mrežo nujne medicinske pomoči.
- Pospeševati izgradnjo 3. razvojne osi in vztrajati pri postopkih nadaljevanja proti meji z Avstrijo. Hkrati pa ob cesti dvigniti standard življenja doma.
- Nadaljevati popoplavno in drugo obnovo infrastrukture. Od začasne do trajne sanacije.
- Krepiti zaščito in reševanje, predvsem s pomočjo občinam, ki financirajo svoje gasilske enote, tudi z opremo in logistiko.
Predvsem pa ohraniti pozornost države do regije in si prizadevati za celovito in samostojno Koroško, če bi se v tem mandatu lotili regionalizacije.
Na področju šolstva sem pomagal pri usmeritvah v bolj ciljno usmerjene razpise, ločeno za šole s prilagojenim programom, posebej za šolstvo na poplavnih območjih in v demografsko šibkejših občinah. Pomagal sem tudi pri pridobivanju novih učnih programov obema šolskima centroma. Rezultati na Koroškem so danes vidni, četudi jih kdo od političnih nasprotnikov ne želi uvideti in priznati.
Investicije, ki se izvajajo, bodo ostale. Ne vidim jih kot spomenike mandatu, ampak kot nujne izboljšave kakovosti življenja. Koroška je bila predolgo spregledana. V tem mandatu se je to spremenilo.
Odkrito priznam, da sem zaskrbljen. Glede na napovedi trenutne opozicije je čisto mogoče, da bi se to, kar smo težko dosegli, od krepitve javnega zdravstva do nagrajevanja dela, od sredstev za infrastrukturo do dolgotrajne oskrbe, od javnih najemnih stanovanj do nižjih stroškov za mlade, vključno s hitro cesto in nadaljevanjem proti Avstriji, ustavilo in prekanaliziralo drugam. Trenutno je po tragediji 2023 prisotna solidarnost drugih delov Slovenije. Korošci jo moramo znati izkoristiti za dokončanje projektov, ki bodo ostali našim ljudem. V prihodnjem mandatu si želim še boljše storitve, boljše šole, boljšo varnost in boljše priložnosti.
Prva skrb je dostopno javno zdravstvo doma. Da ljudem ni treba reševati zdravja s kilometri, čakalnimi dobami in negotovostjo. Zato investicije in še boljša organizacija storitev v regiji.
Druga skrb je oskrba starejših in razbremenitev svojcev, tako na področju dolgotrajne oskrbe kot tudi paliative. Pospešiti moramo izvedbo obeh DSO projektov in spremljati, da se roki ne odmaknejo.
Tretja skrb je varnost in občutek enakovrednosti. Poplave, plazovi, urejena infrastruktura, dobre šole in javne storitve. V prihodnjem mandatu bi se spet osredotočil na dokončanje sanacije, krepitev preventive ter pomoč občinam pri projektih in razpisih, da standard doma ne stagnira, ampak se dvigne.
Dodatno je za Koroško specifičen izziv delovna sila. Zaradi bližine meje in pogojev, s katerimi Avstrija privablja delavce, smo pri pomanjkanju kadra bolj izpostavljeni. Zaposlene je treba dobro plačati, da služb ne iščejo čez mejo. Zato moramo omogočiti dobra delovna mesta doma. To pomeni ciljno spodbujanje gospodarstva, a tudi jasna pravila. Spodbude morajo imeti učinek v regiji. Ne smejo se preliti v dobičke brez zavez, da podjetja na Koroškem ostanejo, zaposlujejo in investirajo.
Mislim, da je lahko vsakomur jasno, da v tem mandatu v Svobodi in koaliciji nismo sedeli križem rok. Rezultati so že vidni, za polne učinke pa potrebujemo kontinuiteto. Sam ne ponujam posplošenih obljub, ampak jasen načrt. Dokončanje konkretnih projektov, za katere smo zagotovili sredstva, ter ohranjanje pozornosti države do Koroške.
Pomembna je seveda volilna udeležba. V vsaki volilni enoti je veliko kandidatov, na koncu pa pogosto odločajo desetinke odstotkov. Če se glasovi preveč razpršijo, se lahko naš regijski vpliv v DZ hitro izgubi. Zato prosim za tehten premislek, da Mislinjski dolini zagotovimo vsaj en poslanski mandat, morda tudi več, ter da ubranimo dosedanje dosežke in finance, da se ne vrnemo na obrobje.
Ne gre zame, gre za to, da Koroška ne ostane brez glasu v DZ. Za udeležbo na volitvah se vnaprej zahvaljujem. Z neglasovanjem bo namesto vas namreč odločila manjšina volilnih upravičencev.
Hvala za preteklo in prihodnje zaupanje. Z izkušnjami in vztrajnim delom ga bom upravičil tudi v prihodnje.
Volivke in volivci se bodo na državnozborske volitve odpravili v nedeljo, 22. marca 2026, ko bodo odločali o novi sestavi Državnega zbora Republike Slovenije. Volitve so redni del demokratičnega procesa, na katerem državljani z glasovanjem izbirajo svoje predstavnike v zakonodajnem telesu. Prav zato je pomembno, da se volivke in volivci volitev tudi udeležijo.
