Čez dober mesec nas čakajo državnozborske volitve, kjer bomo državljani izbirali poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Volivci bomo glasovali za kandidatne liste političnih strank ali kandidatov, s čimer odločajo, kdo bo sprejemal zakone in vodil državno politiko.
Za kandidaturo na državnozborskih volitvah so se odločili tudi nekateri Korošci, za katere smo v uredništvo pripravili kratek vprašalnik v obliki intervjuja, s katerim se bodo predstavili Korošicam in Korošcem.
Naslednji kandidat, ki se je odzval našemu povabilu, je dr. Aleksander Jevšek. Rojen Slovenjgradčan je trenutni minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije. Svojo poklicno pot je začel na področju policije, od koder se je leta 2011 tudi upokojil. Dr. Aleksander Jevšek bo kandidiral na listi SD.
Sem rojen Korošec! Dva mandata sem bil župan mestne občine Murska Sobota in štiri leta minister za kohezijo in regionalni razvoj v vladi republike Slovenije. Velikokrat sem si tudi sam postavil to isto vprašanje. Zakaj se izpostavljati za cilje skupnosti, za pravice ljudi, za to, da bodo ljudje ne glede v katerem delu Slovenije živijo živeli enako kakovostno življenje? Zakaj tvegati medijsko in politično izpostavljenost? Ali nebi bilo bolj prijetno ležati doma v kavču in kritizirati kako je pri nas vse narobe? Vedno najdem isti odgovor: »Vredno se je boriti za nekaj v kar verjameš in v kar upaš«!
Podobno, kot smo tisti, ki smo imeli to zgodovinsko čast ravnali v času osamosvojitvene vojne za našo domovino Slovenijo. Niti za trenutek se nismo vprašali, zakaj? Ali se splača? Ali je vredno? Ali bomo zmogli? Skupaj smo zmagali in veste, tudi ta življenjska izkušnja mi daje voljo, energijo, optimizem in hrabrost.
Imamo najlepšo in najboljšo državo na svetu. Ni vse idealno. Živimo pa dobro in kvalitetno življenje. Blaginja vseh državljank in državljanov pa še zmeraj ni enakomerno razporejena glede na to v katerem delu države živijo. Ne za mlade, srednjo generacijo, starejše, športnike, kulturnike, študente, iskalce služb, iskalce stanovanj.. pogoji za življenje niso enaki glede na to, kje so doma.
Najpomembnejše odločitve o tem, kako bodo ljudje živeli v državi, se sprejemajo v vladi in v parlamentu. Kakšne so te odločitve je odvisno od tistih, ki te odločitve sprejemajo. Politik, ki v svojem življenju ni spoznal nekoga, ki se mora skozi Hudo luknjo vsak dan voziti v službo ali na zdravniški pregled v Ljubljano in za to porabi ure in ure nevarne vožnje, ne bo naklonjen gradnji 3. razvojne osi. Politik, ki ima vsak dan na razpolago zdravniško oskrbo v UKC Ljubljana, ne čuti potrebe po opremljanju in razvoju regijske bolnišnice v Slovenj Gradcu. Nekdo, ki ne ve v kako slabih razmerah delajo mislinjski gasilci, ne bo podprl izgradnje novega centra za zaščito in reševanje. In nekdo, ki ne pozna koroških pesmi in kulture Korošcev, se ne bo zavzemal za njihovo ohranitev.
Srečen sem, da sem drugačen od politikov iz centra naše države, saj sem ves čas delal in živel med ljudmi na obrobju. In zato sem se odločil da kandidiram na parlamentarnih volitvah, ker želim biti zraven tam, kjer se odloča o življenju teh ljudi. Da ne bodo ponovno ostali zadaj in pozabljeni.
Ko sem se leta 2014 vrnil iz dela v Bosni in Hercegovini, kjer sem delal kot mednarodni ekspert Evropske komisije, me je takratni predsednik Socialnih Demokratov, Dejan Židan, povabil na kavo. Predlagal mi je, da na listi Socialnih demokratov kandidiram za župana Murske Sobote. Iz srca sem se nasmejal in mu povedal, da kdo bo volil v Murski Soboti »pritepenca« Korošca. V Mursko Soboto sem se namreč priselil iz Koroške in si v Prekmurju ustvaril družino.
Dejan me je prepričal in dobil sem prvi mandat župana mestne občine Murska Sobota. Nikoli se nisem posebej predstavljal kot politik, čeprav je jasno da, če nastopaš v imenu politične stranke, to si. Bolj kot politika me je prevzelo delo z ljudmi in sodelovanje z njimi. Biti prvi med enakimi in skupaj ustvarjati uspešne zgodbe, to me je dobesedno povleklo v delo župana. Drugi mandat so mi volilci zaupali v prvem krogu s 75% glasov.
V času županovanja sem bil sedem let član odbora regij v Bruslju in dva mandata predsednik Skupnosti občin Slovenije. Tam sem začutil, kako pomembno je biti zraven v Bruslju in v Ljubljani, ko se odloča o pomembnih vprašanjih za državo in za regije in ni naključje, da sem kot glasen kritik odnosa vlade do slovenskih regij leta 2022 brez odlašanja sprejel povabilo vlade, da zasedem mesto ministra za kohezijo in regionalni razvoj.
V odnosih z ljudmi poskušam iskati skupne značilnosti in ne razlike. Verjamem, da vsi kandidati, ne glede na strankarsko pripadnost, kandidirajo z iskrenim namenom: narediti kaj dobrega za Koroško regijo in za Slovenijo.
Vsak kandidat ima svoje prednosti in slabosti. Moje izkušnje na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni so vsekakor moja prednost. Posebej še zaradi tega, da zmorem to, kar izvem, slišim ali vidim v Bruslju ali v Ljubljani, v trenutku prenesti na Slovenj Gradec, Mislinjo, Solčavo ali Črnomelj.
Mehanizme in ukrepe evropske kohezijske politike, vsebine evropskih centraliziranih razvojnih sredstev, sredstev solidarnostnega sklada, mehanizmov financiranja čezmejnih projektov pripravljamo skupaj s sodelavci in v celoti sem seznanjen, kakšne so priložnosti za njihovo črpanje in investiranje v regijo.
Večkrat povem, da poznam vonj bruseljskih in slovenskih vladnih in parlamentarnih pisarn in to se mi zdi velika prednost, ki jo lahko odlično izkoristim za razvoj koroške regije.
Odraščal sem v delavski družini na Ravnah na Koroškem. Oče je bil zaposlen v železarni Ravne, mama je skrbela za tri otroke. Imel sem skromno, a čudovito otroštvo. Med počitnicami smo nabirali črnice ali hmelj na Javorniku, da smo zaslužili za torbe in šolske zvezke, v srednji šoli sem pol počitnic delal na posestvu v bližnji Avstriji, drugo polovico pa v »fabriki«, saj je oče večkrat rekel »da boš vedo kak se kruh služi«. Čeprav je bilo hudo, sem mu neizmerno hvaležen za to življenjsko izkušnjo.
Ne gre zgolj za izkušnjo, ampak za vrednote, s katerimi sem odraščal in ki so se globoko ukoreninile vame. Spoštovanje poštenega dela, spoštovanje drugačnosti in drugačnega mnenja, solidarnost do sočloveka, predvsem pa, da ni merilo sreče, koliko imaš, ampak, da so zaradi tebe srečni tudi drugi.
Del mladosti sem preživel v Libeličah ob meji z Avstrijo. Tam živijo potomci trmastih Korošcev, ki so po plebiscitu prestavili mejne kamne in se bili pripravljeni z koli boriti za domovino. Očitno je del teh genov mojih prednikov tudi v meni. Domovina, himna in slovenska zastava so ene najpomembnejših vrednot, za katere sem se pripravljen ponovno boriti.
Velikokrat se za politike govori, da kažejo »mesec v vodi«. Popolnoma jasno mi je, da ljudje, volilke in volilci želijo zelo konkretna zagotovila.
Že realizirani dogovori za Koroško regijo (s strani ministrstvaki ga vodim):
- Izgradnja novega objekta SB Slovenj Gradec (27,8 MIO EUR)
- Prizidek doma starejših Slovenj Gradec (6,8 MIO EUR)
- Dom starejših Mislinja (19,5 MIO EUR)
- Bazen Slovenj Gradec (7,2 MIO EUR)
- Otroški park pri bazenu (2,5 MIO EUR)
- Kope/turizem (8 MIO EUR)
- Solidarnostni sklad po poplavah (40 MIO EUR
- Interreg programi čezmejnega sodelovanja (13,6 MIO EUR)
Program za katerega se bomo dogovorili:
- Pospešitev izgradnje 3. razvojne osi in rekonstrukcija ceste G1 Velenje – Otiški vrh
- Letališče Slovenj Gradec – financiranje »dvojne rabe«
- Južna obvoznica Slovenj Gradec
- Cesta Mislinja – Kope
- Poligon za varno vožnjo Slovenj Gradec
- Nadaljnji razvoj gorskega centra Kope
- Center za zaščito in reševanje Mislinja
- Širitev glasbene šole Slovenj Gradec
- Vrtec Mislinja in vrtec Slovenj Gradec
- Cenovno dostopna stanovanja za mlade
Mnenja sem, da mora biti zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja prioriteta naslednje vlade in parlamenta. Zakon in strategija skladnega regionalnega razvoja, ki ga je na predlog našega ministrstva sprejel parlament, sta dobra podlaga za reševanje prenekaterih težav s katerimi se srečujejo slovenske družine. Cilj aktivnosti na podlagi sprejetih dokumentov je: V krogu 30 – 40 km zagotoviti delovno mesto, stanovanje, vrtec in izobraževalne institucije, prostor za kulturno in telesno udejstvovanje in zdrav naravni prostor za življenje.
S konkretnimi dosedanjimi rezultati in z iskrenim dogovorom za prihodnost. Koroška mora postati razvojna os in ne slepa ulica!
Volivke in volivci se bodo na državnozborske volitve odpravili v nedeljo, 22. marca 2026, ko bodo odločali o novi sestavi Državnega zbora Republike Slovenije. Volitve so redni del demokratičnega procesa, na katerem državljani z glasovanjem izbirajo svoje predstavnike v zakonodajnem telesu. Prav zato je pomembno, da se volivke in volivci volitev tudi udeležijo.
