Pred volitvami so stranke oz. liste, ki se bodo 22. marca potegovale za vstop v državni zbor, prejele več sklopov vprašanj. Med njimi so tudi vprašanja, povezana z notranjo varnostjo, s pooblastili policije, s soočanjem z medvrstniškim nasiljem in vandalizmom ter s kibernetsko varnostjo.
Za kibernetsko varnost je po mnenju več strank premalo poskrbljeno na področju zaščite kritične infrastrukture, nekateri so izpostavili tudi javne institucije, šolstvo in gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja. Med ukrepi so navedli denimo naložbe v to področje in krepitev strokovnega kadra, pa tudi sodelovanje z EU in gospodarstvom ter ozaveščanje uporabnikov.
Po nedavnem sprejetju Šutarjevega zakona stranke različno ocenjujejo ustreznost ureditve pooblastil policije. Medtem ko Svoboda trdno stoji za ukrepi iz tega zakona in v nekaterih drugih strankah ocenjujejo, da so pooblastila urejena ustrezno ali delno ustrezno, so v več strankah kritični do ureditve, saj so po njihovem mnenju pooblastila preveč široka in gredo v smer represije. Za preprečevanje vpliva politike na policijo več strank zagovarja transparentne postopke imenovanja vodstva policije in zagotavljanje ustreznega nadzora.
Med ukrepi za soočanje z medvrstniškim nasiljem in vandalizmom med mladimi jih je večina navedla preventivno delovanje v šolah in družinah. Več jih je izpostavilo pomen ničelne tolerance do nasilja, pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj in hitrih sankcij. Nekateri pa so predlagali tudi spremembo kaznovalne politike.
1. Katere so po vašem mnenju tri največje grožnje notranji varnosti?
2. So po vašem mnenju pooblastila policije (tudi po nedavno sprejetem Šutarjevem zakonu) urejena ustrezno? Če ne, kaj bi spremenili?
3. Naštejte tri ukrepe za soočanje z medvrstniškim nasiljem in vandalizmom med mladimi?
4. Na katerih področjih je premalo poskrbljeno za kibernetsko varnost in trije ukrepi za izboljšanje stanja?
5. So po vašem mnenju potrebne dodatne varovalke za preprečevanje vpliva politike na policijo? Če da, kakšne?
Kot največje grožnje vidijo organiziran kriminal, kibernetske grožnje in neobvladane nezakonite migracije. Glede policijskih pooblastil potrebujemo sistemske rešitve, ne hipnih, nujna je dosledna uporaba pooblastil in strožje sankcije za povratnike, menijo. Vpliv politike na policijo bi omejili z mandatnim sistemom za vodilne ter opredelitvijo in neomajnim sledenjem jasnim strokovnim kriterijem za napredovanje. So za ničelno toleranco do medvrstniškega nasilja, med ukrepi nizajo večjo vlogo šolskih svetovalnih služb in več programov za duševno pomoč mladim. Za kibernetsko varnost je preslabo poskrbljeno na področju infrastrukture, menijo, da potrebujemo center za kibernetsko obrambo, profesionalizacijo kadrov in sodelovanje z zavezniki.
Foto: FB Anže Logar
Največje grožnje notranji varnosti so po njihovem mnenju nezakonite migracije, organizirani kriminal ter radikalizacija in nasilni ekstremizem. Menijo, da so pooblastila policije večinoma ustrezna, vendar je treba zagotoviti jasnejšo odgovornost in učinkovitejše ukrepanje proti ponavljajočim se kršitvam. Za preprečevanje vpliva politike na policijo so potrebni večja strokovna avtonomija in transparentni postopki imenovanj, so prepričani. Med ukrepi za soočanje z nasiljem in vandalizmom med mladimi so navedli dosledno kaznovanje, več prisotnosti policije in preventivne programe s starši. Na področju kibernetske varnosti je po njihovem mnenju premalo zaščite kritične infrastrukture, potrebnih je več vlaganj, usposabljanj, sodelovanje z zasebnim sektorjem.
Kot največjo grožnjo vidijo poskus vplivanja na izid volitev, informacijsko-kibernetske grožnje, globalna finančna, gospodarska in tehnološka tveganja, naravne nesreče. Trdno stojijo za ukrepi iz Šutarjevega zakona. Neodvisna policija ne sme biti stvar politične volje, temveč rezultat urejenega in stabilnega sistema, ki naj ga politika vzdržuje. Z nasiljem in vandalizmom bi se soočili z vzgojnimi in preventivnimi programi za mlade, mediacijo in krepitvijo svetovalnih služb v šolah. Glede kibernetske varnosti izpostavljajo šolstvo, mlade, mala in srednja podjetja, kritično infrastrukturo ter zavezance po zakonu o informacijski varnosti. Ključne ukrepe vidijo v izobraževanju uporabnikov, upravljanju tveganj in varovanju dobavnih verig.
Foto: Bor Slana/STA
Največje grožnje notranji varnosti so po njihovem mnenju organizirani kriminal, nasilje nad starejšimi ter spletne prevare upokojencev. Menijo, da morajo biti policijska pooblastila sorazmerna, pod sodnim nadzorom in zaščitena pred političnimi vplivi. Policija mora ostati strokovna, neodvisna in depolitizirana, so navedli. Za preprečevanje medvrstniškega nasilja med mladimi podpirajo povečanje števila šolskih svetovalcev, tesno sodelovanje s starši ter ničelno toleranco do vandalizma. Na področju kibernetske varnosti je treba po njihovem mnenju poseben poudarek nameniti zaščiti starejših pred finančnimi zlorabami.
Največje grožnje notranji varnosti vidijo v organiziranem kriminalu, nezakonitih migracijah in kibernetskih napadih. Menijo, da je Šutarjev zakon v nekaterih delih neustaven in da daje podlage za kršitev osnovnih človekovih pravic. Opozarjajo, da so na ad-hoc način sprejeti zakoni škodljivi za posameznike. Po njihovem mnenju bo treba zagotoviti, da bo policija svoja pooblastila začela uporabljati v skladu z zakoni, povečati je treba tudi javni nadzor pred političnimi pritiski na policijo. Proti nasilju mladih bi se borili s preventivo, delom s starši, učinkovito kaznovalno in vzgojno politiko. Menijo, da je premalo poskrbljeno za kibernetsko varnost kritične infrastrukture in da je potrebnih več vlaganj in strokovnjakov.
Foto: Karel Erjavec
Kot največje grožnje so navedli "nespametno zunanjo politiko, ki nas aktivno vpleta v vojne, ki niso naše", vzpon skrajne desnice v Evropi ter neadekvatno reševanje romskega in begunskega vprašanja. Menijo, da Šutarjev zakon ne deluje, saj kaznuje celotno skupnost zaradi posameznika, in da je imela policija že prej dovolj pooblastil, a jih ni izvajala. Napredovanja v policiji bi morala temeljiti na definiranih kazalnikih kvalitete, so dodali. Za soočanje z nasiljem in vandalizmom se zavzemajo za večja pooblastila pedagogov, izobraževanje o odgovornem sobivanju, in da se morajo otroci zavedati dolžnosti. Za kibernetsko varnost je po njihovem mnenju treba predvsem izobraziti uporabnike, država pa bi morala s strokovnjaki pripraviti scenarij za reševanje težav.
Družbeno stabilnost dolgoročno spodkopavajo prekarno delo, stanovanjska kriza in revščina, menijo in dodajajo še krepitev sovražnega govora, dezinformacije in porast desnega ekstremizma. Pooblastila policije se preveč širijo v smer represije, menijo. Zavzemajo se za omejitev pretiranega nadzora, legitimiranja in uporabe prisilnih sredstev. V policiji je treba zagotavljati stabilne kadrovske in finančne pogoje ter strokovno vodenje. Med ukrepi za soočanje z nasiljem in vandalizmom navajajo krepitev mreže šolskih psihologov, socialnih delavcev in pedagogov za zgodnje prepoznavanje stisk ter zagotavljanje varnih prostorov. Kibernetska varnost je v zasebnem sektorju pogosto slabše urejena kot v javnem, menijo. So za strogo zakonodajo in visoke kazni za kršitelje.
Kot največje grožnje vidijo vzpon fašizma, socialne nepravičnosti in militarizacije družbe. Ocenjujejo, da se je širjenje represivnih pooblastil policije in vzpostavljanje družbe nadzora nadaljevalo in da je treba Šutarjev zakon razveljaviti. Za preprečevanje vpliva politike na policijo bo treba zamenjati vladajoče politike, menijo. Kot ukrepe za soočanje z nasiljem in vandalizmom so navedli več poudarka na vzgoji in solidarnosti v šolah, zagotavljanje prostorov za kakovostno preživljanje prostega časa in ničelno toleranco do medvrstniškega nasilja. Za kibernetsko varnost je premalo poskrbljeno na področju vzpostavljanja lastne infrastrukture, neodvisno od ameriških korporacij, ki lahko vse podatke vsak trenutek predajo ameriški vladi, so navedli.
Kot grožnje navajajo ilegalne migracije, vplive iz tujine - dezinformacije in kibernetske napade. Menijo, da so pooblastila policije urejena ustrezno, da pa mora policija operativne naloge izvajati skladno s predpisi in po usmeritvah državnega tožilca, kadrovska politika pa mora biti v izključni pristojnosti direktorja policije. Kritični so do pooblastil za začasno vodenje, saj da trajajoča začasnost kaže na politično kadrovanje. Za soočanje z nasiljem in vandalizmom zagovarjajo začasno odstranitev nasilnih in motečih otrok iz razreda oz. šole in programe za socializacijo. Predlagali bi možnost kazni mladoletniškega zapora v kazenskem zakoniku. Za boljšo kibernetsko varnost so potrebni boljša koordinacija v EU, višje naložbe v zaščito kritične infrastrukture in pogostejše simulacije in usposabljanja, so navedli.
Foto: Benjamin Beci/DS
Kot največje grožnje navajajo organiziran kriminal ter slabo socialno in integracijsko politiko. Menijo, da policijska pooblastila niso urejena ustrezno, sploh tista za izvajanje množičnega nadzora so preširoka, hkrati pa ni ustreznega neodvisnega nadzora. Nujne so dodatne varovalke za preprečevanje vpliva politike na policijo, direktorja policije bi moral imenovati neodvisen svet, sestavljen iz predstavnikov javnosti in zaposlenih, menijo. Opozarjajo, da je skoraj povsod v državni infrastrukturi premalo poudarka na kibernetski varnosti. So za primerno plačilo IKT-kadra v javnem sektorju, podporo razvoju domačih odprtokodnih rešitev in digitalno suverenost - odklop z informacijskih sistemov, ki slonijo na tujih korporacijah. Ukrepov za soočanje z nasiljem in vandalizmom niso navedli.
Največje grožnje so korupcija in organizirani kriminal, politizacija varnostnih organov in kibernetska kriminaliteta, so navedli. Menijo, da so pooblastila po Šutarjevem zakonu brez zadostnih varovalk. So za strokovna merila pri imenovanju vodstvenih kadrov v policiji, normativno zaščiten karierni sistem ter jasno opredeljen parlamentarni nadzor. Z nasiljem med mladimi bi se soočali s sistematično preventivo v šolah, zgodnjim prepoznavanjem tveganj in delom z družinami, z vandalizmom pa tudi s kombinacijo odgovornosti in restavrativne pravičnosti. S kibernetskega vidika so ranljivi kritična infrastruktura, javne institucije in gospodarstvo, opozarjajo še na slabo digitalno pismenost med državljani, zato so za nacionalni program digitalne in kibernetske pismenosti ter okrepitev zmogljivosti države.
Največje grožnje notranji varnosti so po njihovem prepričanju nezakonite migracije, omrežja globoke države in porast nasilne kriminalitete. Napovedali so, da bodo policiji zagotovili neodvisnost od zunanjih vplivov in omogočili dosledno izvajanje zakonskih pooblastil. Glede medvrstniškega nasilja in vandalizma med mladimi so izpostavili prepričanje, da mora šolstvo temeljiti na strokovnosti, domovinski vzgoji in avtoriteti učitelja brez ideoloških primesi. V zvezi s kibernetsko varnostjo pa največjih ranljivosti niso izpostavili, so pa navedli, da državna varnost zahteva centraliziran odziv na kibernetske grožnje in tesnejše sodelovanje z gospodarstvom.
Foto: knmedia
Kot največje grožnje vidijo nezakonite migracije in tihotapce, organizirani kriminal in kibernetske napade. Pooblastila policije so po njihovem mnenju urejena delno ustrezno. Menijo, da so potrebni več kadra in opreme, hitrejši postopki, stroga kontrola zlorab. Kot so navedli, so potrebne dodatne varovalke za preprečevanje vpliva politike na policijo, in sicer razpisi in meritokracija za vodstva, mandatnost in neodvisen nadzor. Med ukrepi za soočanje z medvrstniškim nasiljem in vandalizmom med mladimi so navedli ničelno toleranco in hitre sankcije, več šolske varnosti in sodelovanja s policijo, mentorstvo in šport. Na področju kibernetske varnosti opozarjajo na luknje v javni upravi, šolah in kritični infrastrukturi, zato so potrebni standardi, redni testi in usposabljanje.
Med grožnjami navajajo kibernetske grožnje, radikalizacijo, nasilje in porast mladoletniškega prestopništva, hibridne grožnje, dezinformacije in organizirani kriminal. Pooblastila policije so načeloma ustrezna, a morajo biti sorazmerna, strokovno utemeljena in učinkovito nadzirana. Proti politizaciji policije potrebujemo transparentne postopke imenovanj vodstva, okrepljen neodvisni in nadzor DZ ter stabilen, profesionalen kader, so navedli. Z nasiljem in vandalizmom med mladimi bi se soočili s sistematično preventivo v šolah, okrepljenim sodelovanjem šol, centrov za socialno delo in policije ter programi zgodnje intervencije. Za boljšo kibernetsko varnost bi okrepili strokovne kadre in naložbe v sodobno tehnologijo in zaščito kritične infrastrukture. So za izobraževanje o kibernetskih tveganjih.
Kot največje grožnje vidijo hibridne grožnje in dezinformacije, možne kibernetske napade na kritično infrastrukturo ter izzive ob migracijah. Menijo, da pooblastila policije niso urejena ustrezno in da je treba okrepiti zunanji nadzor. Za zagotovitev avtonomije policije je treba spremeniti način imenovanja generalnega direktorja, jasneje ločiti med usmeritvami ministra in operativnim delom, okrepiti avtonomijo NPU, so našteli. Z nasiljem in vandalizmom bi se soočili s preventivo, hitrim odzivanjem in vključevanjem skupnosti. Kot kritična področja za kibernetsko varnost vidijo mala in srednja podjetja, občine ter kritično infrastrukturo in oskrbo. So za obvezne minimalne varnostne standarde za javni sektor, finančne spodbude za kibernetsko higieno in razvoj nacionalnega oblaka za kritično infrastrukturo.
Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list.
