“Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan,” je v izjavi za javnost po današnjem posvetu s sindikati in delodajalci poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.
Po njegovih besedah si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. “Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje, zato smo podali predlog 1000 evrov neto,” je bil jasen.
Delodajalci so do Meščevega predloga o minimalni plači, ki bi letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj, kritični.
Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. “Predlagani nesorazmerni dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg,” je opozoril.
“Treba je biti natančen – bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače,” je izpostavil Mesec.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali pa celo več, “če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo. Med drugim je naštel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek.
“Poglejmo okoli sebe, gospodarstvo se v celotni Evropi močno ohlaja in treba je poskrbeti za spodbude gospodarstvu, ne pa za obremenitve,” je poudaril Cvar.
Kot mu je odgovoril Mesec, bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. “Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa, zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo na tem, da neto mora znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo,” je poudaril.
Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo.
“Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev,” je bil kritičen.
Nasprotno Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. “Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno,” je bil jasen.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. “Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov neto,” je podčrtal.
Zorku se predlagani dvig ne zdi predvolilni bonbonček ali predvolilna obljuba. “Govorimo o tem, da minimalna plača nikoli in nikdar ne sme biti ekonomska kategorija, minimalna plača je zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino,” je ponovil.
Minimalna plača za leto 2025 je v bruto znesku znašala 1278 evrov.
O dvigu minimalne plače se bo Mesec prihodnji teden pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji. “Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine,” je sklenil.
Vir: STA
