Search
Close this search box.

Zdravniške organizacije po prvem branju zakona o dolgotrajni oskrbi s precej pomisleki

Zdravniške organizacije, ki menijo, da je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi nujen, so po prvem branju precej kritične do zakonskega predloga ministrstva za zdravje. Med drugim jih skrbi dodatno delo za zdravnike, za katerega pa ni jasno, kdaj bi ga opravljali in kdo bi ga financiral, so izpostavili po seji koordinacije zdravniških organizacij.
Fotografija je simbolična

“Vsekakor nas veseli, da je zakon prišel v javno obravnavo. Nekaj let smo opozarjali, da je nujen,” je na današnji izjavi za medije dejal predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. A imajo kar nekaj pomislekov. “Če gre za novo dejavnost, je jasno, da bo potrebno neko novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. In pri tem nas najbolj skrbi, ali bo zakon sploh prišel do parlamentarne obravnave,” je izpostavil.

Ob izkušnjah, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, predvsem pri okužbah v domovih za starejše, v zdravniških vrstah predlagajo zakonsko določilo o ustanovitvi “nekakšnih kombiniranih socialnovarstvenih ustanov”. To pa po besedah Komadine zahteva ustrezne strokovne standarde ter ustrezno število diplomiranih in srednjih medicinskih sester, ne samo domskega zdravnika enkrat na teden.

Tako društvo kot Zdravniško zbornico Slovenije skrbi dodatno delo, ki ga zdravnikom nalaga zakonski predlog. Predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je na primer izpostavila ocenjevanje fizičnih sposobnosti kandidatov za oskrbovalce družinskega člana. “Nikjer ni napisano, kdaj in kako bo zdravnik to ocenjeval, prav tako ne, kdo bo zdravnikom plačal za dodatno naložene naloge,” je bila kritična.

Opozorila je tudi, da ministrstvo v svojem predlogu ponavlja rešitev, za katero je ustavno sodišče že v zakonu o zdravstveni dejavnosti presodilo, da je neustavna, in sicer da se dobiček posameznega doma starejših porabi za opravljanje in razvoj dejavnosti javne službe. “Nesorazmerno se posega v svobodno podjetniško pobudo. Torej dom, ki bi imel nekaj dobička, z njim ne bi smel svobodno razpolagati,” je opomnila.

Zdravniške organizacije opozarjajo še na drugo morebitno neustavnost, saj predlog po njihovi oceni v neenak položaj postavlja javne zavode in koncesionarje. Po predlogu bi namreč koncesije podelili le, če javni zavod ne bi mogel zagotoviti nujne dostopnosti do storitev dolgotrajne oskrbe. A predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je izpostavil, da javni zavodi na področju zdravstvene dejavnosti marsikdaj ne uspejo nuditi tega, kar bi bolniki lahko dobili. Zato bi po njegovih navedbah država morala predvsem opredeliti standarde in pogoje ter zagotoviti ustrezen nadzor. Ali bo te storitve izvajal javni ali zasebni izvajalec, pa je za državljana povsem nepomembno.

Preberite tudi: Posameznik s povprečno plačo bi mesečno odštel 21 evrov

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v javni razpravi od konca avgusta, sicer predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Komentarje na predlog je mogoče oddati do 5. oktobra.

Dogodki

Zdravniške organizacije, ki menijo, da je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi nujen, so po prvem branju precej kritične do zakonskega predloga ministrstva za zdravje. Med drugim jih skrbi dodatno delo za zdravnike, za katerega pa ni jasno, kdaj bi ga opravljali in kdo bi ga financiral, so izpostavili po seji koordinacije zdravniških organizacij.