Začenja se izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji

Najobširnejša faza dolgotrajne oskrbe se začenja danes, saj v uporabo stopajo določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji. V domovih za starejše je približno 20.000 ljudi, ki bodo v novi sistem prevedeni do konca leta. Pogoj pa je, da so do nedelje oddali soglasje k prevedbi in da bodo do konca leta podpisali osebni načrt.
Fotografija je simbolična

Poleg tega se danes začenja izvajati še ena pravica iz novega socialnega zavarovanja, to pa je pravica do denarnega prejemka. Upravičenec bo prejel toliko, kolikor mu pripada glede na njegovo kategorijo dolgotrajne oskrbe. Tistim v najnižji kategoriji pripada 89 evrov mesečno, tistim v najvišji pa 491 evrov. Kdor se odloči za denarni prejemek, je ob tem upravičen do dodatnih pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter sofinanciranje e-oskrbe.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) pri tem opozarja, da se omenjeni prejemek izključuje z dodatkom za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za ta dodatek od danes razen redkih izjem tudi ni mogoče več zaprositi. Izjema so denimo zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje kot slepi ali slabovidni.

Za nemoteno prevedbo stanovalcev v domovih v novi sistem naj bi poskrbeli ukrepi za optimizacijo postopkov, ki jih je sprejel DZ. Vse prevedbe v skladu z njimi vodi samo Center za socialno delo Ljubljana.

Tudi osebe brez skrbnika, čeprav bi ga potrebovale, bodo takoj vključene v novi sistem. Dom za starejše bo namreč sprožil postopek za vzpostavitev skrbnika, hkrati pa tudi določil osebni načrt. Skrbnik bo lahko takrat, ko bo imenovan, odločitev potrdil naknadno.

Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe nadalje omogoča prevedbo oskrbovancev v dnevnem institucionalnem varstvu. Domovi imajo za takšne po pojasnilu ministrstva 824 mest.

V skladu s sistemom dolgotrajne oskrbe stanovalci v domovih od 1. decembra plačujejo le za nastanitev in prehrano. Znesek za oboje skupaj je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij. Položnice za december, ki jih bodo uporabniki prejeli januarja, bodo tako po zagotovilu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca v povprečju nižje za znesek v višini od 200 do 800 evrov.

Za ljudi s posebnimi potrebami, ki so uporabniki storitev institucionalnega varstva, bo še naprej veljal zakon o socialnem varstvu. To po pojasnilih ministrstva sledi zahtevam stroke ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Prevedba uporabnikov z oviranostjo namreč ne bi bila primerna in ustrezna, saj gre za drugačne potrebe in storitve kot pri uporabnikih storitev dolgotrajne oskrbe.

Nameščeni v teh institucijah lahko kljub temu podajo vlogo za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji in po pozitivni odločbi postanejo uporabniki dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ne morejo pa biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva v posebnih socialno varstvenih zavodih in upravičenci do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

V institucionalnem varstvu za odrasle s posebnimi potrebami je skupno 4262 mest. Nekateri domovi za starejše občane (DSO) so kombinirani, saj v njih lahko bivajo tudi odrasli s posebnimi potrebami. Takšni so DSO Ilirska Bistrica, Fužine v Ljubljani, Ljubljana Bežigrad in Metlika, Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Dom upokojencev Idrija, Ptuj in Podbrdo, Dom Danice Vogrinec Maribor ter Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, so nanizali na ministrstvu.

Vir: STA