Z letom 2020 bo začel v celoti veljati spremenjen način sofinanciranja skupnih občinski uprav, kot je bil določen z novelo zakona o financiranju občin leta 2017. Priprave v občinah potekajo, predvsem se povečuje število nalog, ki jih posamezna uprava opravlja, pa tudi število občin, ki je v posamezno upravo vključeno, opažajo na ministrstvu.
Novela zakona o financiranju občin je dvignila prag, ki omogoča sofinanciranje skupnih občinskih uprav, z dosedanjih dveh na najmanj tri občine, kar pomeni, da uprave, ki združujejo le dve občini, niso več upravičene do državnega sofinanciranja.
Poleg tega je višina sredstev odvisna od nabora nalog, ki jih uprava opravlja. Ena naloga prinese 30-odstotno sofinanciranje, vsaka dodatna še pet odstotkov, pri čemer skupna višina sofinanciranja ne sme preseči 55 odstotkov.
Prehod na nov sistem je novela predvidela s 1. januarjem 2020. Do konca leta 2019 pa so občinske uprave sofinancirane po starem, torej v višini 50 odstotkov sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah.
Z letom 2018 je začel veljati nov nabor nalog v okviru skupnih občinskih uprav, ki jih država sofinancira, in jih je zdaj 11 namesto prejšnjih šest. Prav tako od leta 2018 občinam pripada še 20-odstoten pribitek na račun dejanskih materialnih stroškov.
Na ministrstvu za javno upravo so za STA pojasnili, da so seznanjeni s številnimi aktivnostmi v zvezi s preoblikovanjem skupnih občinskih uprav in njihovih nalog ter da je služba za lokalno samoupravo v več okoljih opravila obsežno svetovalno delo.
Glede na prejšnja leta opažajo, da aktivnosti v glavnem potekajo v smeri povečevanja števila nalog, v pomembnem deležu pa tudi povečevanja števila občin, ki so vključene v posamezno skupno občinsko upravo. Samo število skupnih občinskih uprav pa se je z 51, kolikor jih je bilo v začetku leta, do začetka decembra znižalo na 49.
V novo Skupno občinsko upravo občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče so se namreč združile tri prejšnje skupne uprave občin: Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Skupna občinska uprava Občin Dobrna, Vitanje in Vojnik in Medobčinski urad občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Sprememb pa bo še nekaj. Na ministrstvu so še pojasnili, da so bile v nekaterih okoljih spremembe odlokov že objavljene v uradnih glasilih občin, v drugih so bili tik pred zaključkom sprejemanja odlokov in njihovo objavo oz. tik pred dokončnim dogovorom.
V letošnjem letu je bilo za sofinanciranje skupnih občinskih uprav namenjenih 5.938.097 evrov proračunskih sredstev. Približno toliko jih je v ta namen predvidenih tudi v vsakem od prihodnjih dveh let, in sicer po 5.946.500 evrov. Če bodo potrebne manjše spremembe navzgor, bodo dodatna sredstva za tekoče in stabilno sofinanciranje skupnih občinskih uprav poskušali zagotoviti znotraj proračuna.
Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da je glede na aktivnosti občin na področju organiziranja in izvajanja skupnih občinskih uprav realna ocena dokaj otežena. Pričakujejo pa, da se bodo občinam, ki so se že preoblikovale oz. so tik pred oblikovanjem skupnih občinskih uprav, sredstva v letu 2021 za leto 2020 realno malo povišala oz. ostala v dosedanji višini.
Prav tako pričakujejo, da bo v letu 2020 preoblikovanih še kar nekaj obstoječih skupnih občinskih uprav, še posebej tistih, ki imajo trenutno vključeni samo dve občini, kar je manj, kot za sofinanciranje zahteva sprememba zakona.
Na podlagi navedenega pričakujejo, da se bo večina preoblikovanj obstoječih skupnih uprav realizirala do konca leta 2020, kar pomeni, da bodo zahtevki občin v letu 2022 za leto 2021 odslikavali realni učinek spremembe zakona na področju delovanja skupnih občinskih uprav. Vloge za sofinanciranje skupnih občinskih uprav namreč občine vsako leto podajo do konca marca za minulo leto.
V občinah so sicer glede novosti že v fazi priprave sprememb imeli nekatere pomisleke. Kot so spomnili v Skupnosti občin Slovenije, so opozarjali, da združevanje več nalog v okviru skupnih občinskih uprav prinaša dodatno zaposlovanje. Na terenu je bila namreč praksa, da je bil vodja enega področja tudi vodja skupne občinske uprave; v primeru redarstva in inšpektorata je bil to praviloma eden od inšpektorjev. Glede na vzpodbudo, da skupne občinske uprave opravljajo več nalog, bo skupno službo moral voditi manager, posamezna področja pa bodo vodili strokovnjaki. Ker tega kadra znotraj skupnih občinskih uprav ni, bo to predstavljalo dodatno zaposlovanje in posledično višje stroške tudi za občinske proračune.
