O volkovih in sobivanju z velikimi zvermi danes na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani govorijo tudi v okviru projekta LIFE WILD WOLF. Projekt se osredotoča na sobivanje ljudi in volkov v evropskih pokrajinah, kjer je zaradi širjenja populacije vse več možnosti za srečevanje ljudi z volkovi.
V 11 tropih je bila potrjena reprodukcija, pri petih pa statusa ni bilo mogoče določiti.
Velikost celotne tako imenovane superpopulacije, ki vključuje slovenski del populacije in volkove v čezmejnih tropih, je bila ocenjena na 147 volkov. Ob upoštevanju 95-odstotnega intervala zaupanja je ocena znašala med 129 in 172 volkov. Raziskovalci so dejansko zaznali 113 različnih osebkov.
Med ugotovitvami monitoringa posebej izstopa novonastali trop Pohorje 2024. Gre za območje, kjer več kot pol stoletja ni bilo stalne prisotnosti volkov. Zadnji podatek o stalni prisotnosti pred tem sega v leto 1956.
V genetskih vzorcih so raziskovalci zaznali oba reproduktivna osebka in dva njuna potomca. Na območju teritorija so tako genetsko zaznali štiri člane tropa, med sledenjem v snegu pa so skupaj sledili največ petim volkovom. Pet volkov je bilo skupaj posnetih tudi na plenu.
Reproduktivna samica je imigrantka dinarskega porekla iz tropa, za katerega raziskovalci predvidevajo, da se nahaja na območju Narodnega parka Risnjak na Hrvaškem. Prvič so jo zaznali aprila 2024 na škodnem primeru na drobnici v okolici Velenja.
Reproduktivni samec pa izvira iz tropa Pokljuka 2021.
Na območju Pohorja so konec februarja 2025 zaznali tudi samca z alpskim predništvom. Ta je bil nekaj dni pozneje, 4. marca 2025, povožen na avtocesti pri Lukovici.
Genetski monitoring volkov v Sloveniji po primerljivi metodologiji poteka od leta 2010. Populacija je do sezone 2019/2020 stalno naraščala, od sezone 2020/2021 pa je njena številčnost približno stabilna z manjšimi nihanji.
Ponovna rast, ki jo kažejo podatki za sezono 2024/2025, je po ugotovitvah monitoringa najverjetneje posledica nadaljnjega prostorskega širjenja populacije. Eden od dokazov za to je prav novi trop na Pohorju.
Poleg volkov znotraj potrjenih tropov so raziskovalci zunaj njihovih teritorijev zaznali še volkove v disperziji in osebke, ki so prišli z drugih območij. Na nekaterih območjih so zaznali tudi pare oziroma zametke morebitnih novih tropov.
Podatki monitoringa po navedbah Ministrstva za naravne vire in prostor kažejo, da je varstvo volka v Sloveniji uspešno. Za dolgoročno ohranjanje populacije je pomembna tudi njena povezanost z volkovi na Hrvaškem ter z alpsko populacijo v Italiji, Avstriji in širšem alpskem prostoru.
