Delovna skupina slovenskih dermatovenerologov je junija letos pripravila prve slovenske klinične smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice s plaki pri odraslih. O njih so zdravniki specialisti in predstavniki Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije spregovorili na novinarski konferenci z naslovom »Luskavica, več kot bolezen kože«.
Luskavica je kronična imunsko pogojena vnetna bolezen, ki prizadene od dva do tri odstotke prebivalstva. Prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ocenjuje, da je v Sloveniji med 40.000 in 60.000 bolnikov.
Ocena vključuje tudi blage in še nediagnosticirane oblike. Približno tretjina bolnikov ima zmerno do hudo obliko, okoli deset odstotkov pa hudo.
Smernice določajo tri ključna merila za oceno resnosti bolezni, pri čemer zdravniki uporabljajo tako imenovano pravilo desetic.
PASI meri razširjenost, rdečino, debelino in luščenje kožnih sprememb, DLQI pa vpliv bolezni na kakovost življenja. Pri oceni površine si zdravniki pomagajo z bolnikovo dlanjo s prsti, ki pomeni približno odstotek telesne površine.
Pomembno vlogo imajo družinski zdravniki
Rem Marič, specialist družinske medicine iz ZD Ivančna Gorica, opaža, da mlajši bolniki spremembe hitro opazijo in poiščejo pomoč. Starejši, predvsem po 40. letu, pa pogosto pridejo šele z bolj razširjeno boleznijo.
»Še danes se včasih zalotim, da pri izbiri oblačil razmišljam, koliko kože bom pokazal,« pravi Jan Koren, predsednik društva, ki ima luskavico od 16. leta. Dodaja, da se bolniki s stigmo in nerazumevanjem okolice danes srečujejo precej manj kot pred 20 ali 30 leti.
Društvo deluje skoraj 50 let. Zdaj je pripravilo anketo, s katero želi ugotoviti, kako zadovoljni so bolniki z zdravljenjem, kje dobijo informacije o bolezni in s kakšnimi težavami se srečujejo.
