Vlada je za zajezitev epidemije covida-19 sprejela več odlokov in njihovo veljavnost podaljševala s sklepi, ki pa jih ni objavljala v uradnem listu. Ustavno sodišče je na to opozorilo ob presoji ustavnosti odloka, ki se je nanašal na zaprtje šol, ob tem pa se je postavilo tudi vprašanje veljavnosti drugih odlokov, denimo odloka o omejitvi gibanja, ki je prepovedoval prehajanje regijskih in občinskih meja ter za kršitve predpisoval tudi globe.
Iz razlage ustavnega sodišča izhaja, da se predpis, ki ni bil objavljen v uradnem listu, ne bi smel uporabiti, saj so bile globe izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek, je v torek opozorilo vrhovno državno tožilstvo. Gre za izjemno veliko število glob in ker bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške, se mu zdi smiselno zadevo reševati sistemsko.
Vlada se je na ta zapis odzvala z zapisom, da stališče tožilstva temelji na predpostavkah, ki ob poznavanju odločitve ustavnega sodišča glede odloka o zaprtju šol ter upoštevanju načela delitve oblasti in načela zakonitosti ne držijo.
Ne drži predpostavka, da je zakonitost izrečenih glob odvisna od ustavne presoje sklepov o podaljšanju odlokov, je zapisala na svojih spletnih straneh. Globe namreč niso bile izrečene na podlagi sklepov o podaljšanju odlokov, saj teh sklepov ni mogoče šteti za pravno zavezujoč predpis, je pojasnila. Kot je dodala, se je ob upoštevanju strokovnih razlogov tedensko odločala, ali bo ukrepe v odlokih pustila v veljavi ali pa jih spremenila.
Prav tako ne drži predpostavka, da je ustavno sodišče že precedenčno presodilo o ustavnosti odlokov, ki so bili podlaga za izrečene globe. Z izpostavljeno problematiko objavljanja v uradnem listu je povezan le en odlok, to je odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Zadeva je še vedno v fazi odločanja, čeprav naj bi jo ustavno sodišče že od 13. novembra lani obravnavalo absolutno prednostno, je navedla.
Vlada zavrača tudi predpostavko tožilstva, da odlok ni začel veljati, ker ni bil objavljen v uradnem listu. Omenjeni odlok je namreč začel veljati 26. oktobra 2020, to je tri dni po objavi v uradnem listu, in je veljal do 6. decembra, to je dan po tem, ko je vlada objavila prenehanje njegove veljavnosti.
Ne drži po navedbah vlade niti predpostavka, da državni tožilci že pred končno odločitvijo ustavnega sodišča lahko opustijo izvrševanje pregona prekrškov, ki so bili izrečeni na podlagi odloka. Bistvo državnotožilske funkcije je izvrševati pregon storilcev kaznivih dejanj in prekrškov pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, ne pa sistemsko skrbeti za čim manjšo obremenjenost pravosodnega sistema, ki sodi v drugo vejo oblasti kot državno tožilstvo, je še pojasnila vlada.
Preberite še: Vrhovno državno tožilstvo v primeru neveljavnih vladnih odlokov za sistemsko rešitev
