V četrtek, 21. maja, je v prostorih Koroške gospodarske zbornice v Dravogradu potekala novinarska konferenca o poslovanju gospodarskih subjektov v koroški regiji ter ključnih trendih in izzivih, ki zaznamujejo regijsko gospodarstvo.
Trenutno stanje na trgu je predstavila Marija Močnik, vodja AJPES – OE Velenje, ki je poudarila, da je na Koroškem rast števila poslovnih subjektov predvsem posledica večjega števila gospodarskih družb, medtem ko se je število samostojnih podjetnikov in zadrug nekoliko zmanjšalo. Število poslovnih subjektov se je povečalo za približno pol odstotka oziroma za 30 subjektov, medtem ko je Slovenija beležila 1-odstotno rast oziroma 2.341 novih poslovnih subjektov.
Pomemben del koroškega gospodarstva ostaja predelovalna dejavnost, ki je ustvarila kar 86 odstotkov vseh prihodkov na tujih trgih. Skupni prihodki od prodaje v tujini so sicer padli za 6 odstotkov in znašali 1,226 milijarde evrov. Posebej se je zmanjšala prodaja na trgih Evropske unije in zunaj nje.
V Sloveniji je povprečna plača 2.474 €, na Koroškem 2.415 €, torej nekoliko nižja. Povprečno plačo slovenskih družb so presegle družbe v občini Vuzenica, Črna na Koroškem in Mežica, ostali kraji se uvrščajo nižje po lestvici.
Izzivi ostajajo tudi na trgu dela. Povpraševanje po zaposlovanju se je sicer nekoliko umirilo, vendar delodajalci še vedno poročajo o velikem pomanjkanju kadra, predvsem v predelovalni dejavnosti, zdravstvu, gradbeništvu in šolstvu. Zavod za zaposlovanje je v letu 2025 prejel 4.262 prostih delovnih mest, zaposlenih pa je bilo 1.481 brezposelnih oseb.
Največ pozornosti vzbuja padec neto čistega dobička koroških družb. Ta se je v letu 2025 zmanjšal kar za 29 odstotkov – z okoli 81 milijonov evrov na približno 60 milijonov evrov. Koroška je tako med vsemi slovenskimi regijami zabeležila največje poslabšanje tega kazalnika.
"Podjetja na Koroškem rabijo modernizacijo, digitalizacijo in posodobitve poslovanja," je opozorila.
Kljub temu Katja Pokeržnik opozarja, da ta podatek ne odraža celotne slike regijskega gospodarstva. Na rezultat je namreč močno vplivalo poslovanje ene večje industrijske skupine iz jeklarske dejavnosti, ki ima pomemben delež tako pri izvozu kot prihodkih regije. Evropska jeklarska industrija se že od leta 2023 sooča z izrazitim padcem povpraševanja, visokimi cenami energije ter pritiskom poceni uvoza jekla iz Azije. Dodatno negotovost so povzročile tudi carine na izvoz jekla v Združene države Amerike.
Kljub zahtevnim razmeram podjetja izvajajo obsežno prestrukturiranje, iščejo nove trge in vlagajo v inovacije. Hkrati se v regiji razvija vse več manjših podjetij, ki uspešno diverzificirajo poslovanje in ustvarjajo višjo dodano vrednost.
Kot je povedal Boštjan Paradiž, predsednik UO GZS Koroška gospodarska zbornica, je bilo na Koroškem v letu 2025 zabeleženih okoli 145.000 nočitev, več kot polovico jih ustvari družba Vabo. V zadnjih štirih letih je bilo v turistične investicije vloženih približno 45 milijonov evrov, predvsem v nastanitvene kapacitete in dodatne turistične programe. Regija v tem vidi veliko razvojno priložnost, saj vzhodni del Slovenije turistično še ni tako prepoznaven kot zahodni.
Koroška vsekakor ostaja regija z močnim industrijskim jedrom, a hkrati vse bolj raznolikim gospodarstvom. Kljub trenutnim pritiskom podjetja vlagajo v razvoj, digitalizacijo in nove poslovne modele, kar regiji daje dobre temelje za prihodnjo rast.
