Search
Close this search box.

Vetrne elektrarne na Pohorju vzbujajo vse več pomislekov

Morebitne vetrne elektrarne na Pohorju vzbujajo vse več pomislekov med lokalnim prebivalstvom, kar so nedavno na protestnem shodu izrazili člani bistriške civilne pobude Za Pohorje brez vetrnih elektrarn. Ministra Uroš Brežan in Bojan Kumer sta ta teden v DZ zagotovila, da so postopki šele na začetku in da bodo spoštovali zakonodajo.

Poslanski vprašanji na omenjeno temo sta ministroma za okolje, podnebje in energijo Kumru ter za naravne vire in prostor Brežanu postavili poslanki Karmen Furman (SDS) in Bojana Muršič (SD). Med drugim sta menili, da bi morali tovrstne objekte postavljati na degradiranih območjih, medtem ko Pohorje predstavlja pljuča severovzhodne Slovenije.

Furman je spraševala tudi glede domnevno namernega drobljenja projekta na Treh kraljih na več manjših, s čimer naj bi se investitorji izogibali postopku sprememb državnega prostorskega načrta, saj zakon za vetrne elektrarne do deset megavatov moči omogoča prostorsko urejanje na občinski ravni.

Brežan je potrdil, da zakon o urejanju prostora določa, da je država odgovorna le za umeščanje vetrnih elektrarn z močjo najmanj deset megavatov, kljub temu pa je omogočila postopek integralnega gradbenega dovoljenja. Vendar pa to po njegovih zagotovilih v ničemer ne prejudicira odločitve, saj bo zelo pomembno, kakšna mnenja bodo prejeli.

“Mnenje lokalne skupnosti je gotovo velikega pomena in ima veliko težo, tako kot mnenja zavoda za varstvo narave in drugih inštitucij. V sklopu postopka, ki teče, bomo zelo natančno preučili, kaj pravijo vsi deležniki in kakšna je vsebina za njimi, zato jih v nobenem primeru ne bomo spregledali,” je dejal Brežan.

Njegovo ministrstvo sicer v občinah Slovenska Bistrica, Zreče in Slovenske Konjice vodi postopek državnega prostorskega načrta za park vetrnih elektrarn Mislinja, trenutno pa je postopek v fazi izdelave strokovnih podlag za študijo variant in okoljsko poročilo, kar po besedah ministra pomeni, da je še daleč do končne odločitve.

Investitorji so na ministrstvo podali tudi zahtevo za izdajo gradbenih dovoljenj za 22 vetrnih elektrarn na območju Gradišča in smučišča Rogla, postopek pa je za zdaj v fazi pridobivanja mnenj o sprejemljivosti načrtovane gradnje.

Ker so zaznali povečan interes za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, so naročili tudi izdelavo strokovnih podlag, s katerimi bodo določili kriterije in usmeritve za njihovo prihodnje umeščanje v prostor, kar bo pomagalo tako pripravljavcem prostorskih aktov kot investitorjem.

Po Kumrovih besedah je bilo njegovo ministrstvo v primeru načrtovanih vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev povabljeno zgolj k podaji mnenja v zvezi z morebitnimi emisijami v okolje. Slednjega so že podali 21. aprila, ker je postopek zaradi nepopolne vloge še v fazi dopolnjevanja mnenja in je torej še vedno odprt, pa za zdaj vsebine ni mogel komentirati.

Se pa Kumer strinja, da drobljenje projektov na več manjših, če je temu res tako, ni dopustno. Ob tem je tudi sam dodal, da je projekt še daleč od tega, da bi dobil gradbeno dovoljenje.

Ob tem je dodal, da se strinja s tem, da bi morali prioritetno v obnovljive vire energije vlagati na degradiranih območjih, hkrati pa spomnil, da je Slovenija zaradi zaostanka v preteklem desetletju v velikem zaostanku pri zagotavljanju zadostnega deleža obnovljivih virov energije. Razloga za to sta predvsem dolgotrajno umeščanje v prostor in energetska infrastruktura, na katero se morajo objekti priključiti.

Po njegovih besedah so meritve vetra pokazale, da je območje Pohorja v tem smislu zanimivo in potencialno bi vetrnice tam lahko postavljali, seveda pa obstaja veliko omejujočih dejavnikov.

Slovenija ima glede varovanja narave zelo strogo zakonodajo in postopke, kar se je izkazalo v dosedanjih tovrstnih postopkih, saj imamo še vedno samo dve vetrnici. “To lahko nasprotnike takšnih investicij tolaži, na drugi strani pa je to skrb vzbujajoče za zanesljivo oskrbo Slovenije in predvsem za zagotavljanje večjih deležev obnovljivih virov. Absolutno moramo varovati zakonodajo in tako bomo tudi ravnali, zato je glede na dosedanje izkušnje vsakršna skrb odveč,” je dejal Kumer.

Brežan je še poudaril, da so okoli 60 kvadratnih kilometrov na vrhu Pohorja na njegovem ministrstvu prepoznali kot območje izjemnega pomena za ohranjanje narave, prav tako je v nacionalnem programu varstva narave Pohorje že predvideno kot območje, kjer naj bi ustanovili varovano območje. Spomnil je še, da je trenutno v medresorski obravnavi tudi uredba o razglasitvi Regijskega parka Pohorje.

Da nasprotujejo načrtovanemu projektu postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, so ta teden skupaj opozorili tudi na zreški občini in v družbi Unitur, ki upravlja s smučarskim centrom na Rogli. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je ohranjanje naravnega okolja v njegovi čim bolj prvobitni obliki za dolgoročni razvoj občine in uresničevanje strateških ciljev Uniturja odločilnega pomena.

Turistična ponudba, ki jih razvijajo na Zreškem Pohorju, so po njihovem v skladu s tako imenovanimi zelenimi trendi na globalnem turističnem trgu, strategijo slovenskega turizma ter razvoja turizma v Destinaciji Rogla-Pohorje, zato vetrne elektrarne v neposredni bližini turističnega centra Rogla po njihovem niso sprejemljive.

Iz zemljevida predvidenih polj vetrnih elektrarn je razvidno, da so lokacije ne samo v neposredni bližini centra, pač pa so nekatere predvidene celo na že obstoječih športnih površinah oziroma na površinah, ki so namenjene širjenju smučarskih in tekaških prog ter razvoju zelenih turističnih produktov, so zapisali, prepričani, da bi investicija nepopravljivo spremenila vidno podobo Pohorja ter izredno negativno vplivala na floro in favno.

Morebitne vetrne elektrarne na Pohorju vzbujajo vse več pomislekov med lokalnim prebivalstvom, kar so nedavno na protestnem shodu izrazili člani bistriške civilne pobude Za Pohorje brez vetrnih elektrarn. Ministra Uroš Brežan in Bojan Kumer sta ta teden v DZ zagotovila, da so postopki šele na začetku in da bodo spoštovali zakonodajo.