O prevozni revščini, ki je osrednja tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, govorimo, ko posameznik ali gospodinjstvo v kraju bivanja nimajo ustrezne dostopnosti javnega potniškega prometa, poleg tega pa ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oz. si ga težko privoščijo. To jim lahko posledično otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti, kot so delo, nakupovanje, izobraževanje, zdravstvena oskrba in rekreacija. Neustrezna dostopnost do javnega potniškega prometa pomeni manj kot osem parov voženj v razdalji enega kilometra zračne razdalje od lokacije bivanja.

Po podatkih raziskovalcev v okviru maja lani zaključenega projekta Mobilnostna revščina v RS je v Sloveniji okoli 60.000 prevozno revnih prebivalcev. “Ta izračun je bil pripravljen na podlagi predpostavke, da so prevozno revni tisti, ki imajo neustrezen dostop do javnega prevoza, hkrati pa zaradi nepolnoletnosti še ne morejo imeti opravljenega vozniškega izpita ali pa živijo pod pragom revščine in si osebnega prevoza ne morejo privoščiti,” je razložil vodja projekta iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Matej Gabrovec.

Problematika prevozne revščine je za Slovenijo pomembna tudi v kontekstu tega, da velik delež prebivalstva živi na redkeje poseljenem podeželju z nezadovoljivo dostopnostjo javnega prevoza in odvisnostjo od osebnega avtomobila.

Po posameznih skupinah prebivalstva pa so prevozni revščini še posebej izpostavljeni starejši, invalidi, tujci, begunci in prosilci za azil, predstavniki romske skupnosti, ženske z nižjimi dohodki in skrbstvenimi obveznostmi ter otroci in mladostniki, ki so odvisni od prevoza staršev ali javnega prevoza. Če živijo na podeželju, kjer je slabša dostopnost do javnega prevoza, pa je njihov ranljivost za prevozno revščino še večja. Po oceni raziskovalcev je problematično tudi prisilno lastništvo avtomobila, kjer gospodinjstva nimajo druge možnosti kot imeti avto, čeprav si ga težko privoščijo.

Ministrstvo pripravlja ukrepe za blaženje podnebne revščine.

S problematiko prevozne revščine se aktivno ukvarjajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Kot najpomembnejši ukrep, ki so ga izvedli v zadnjem času, izpostavljajo povečanje ponudbe medkrajevnega linijskega javnega potniškega prometa z novimi koncesijami za približno 20 odstotkov. “To povečanje se najbolj pozna v času jutranje in popoldanske prometne konice, v turističnih destinacijah, manjših krajih in med vikendi. Pripravljeni so bili tudi novi vozni redi, ki poleg šolarjev bistveno bolj upoštevajo tudi potrebe zaposlenih za prevoz na in z dela,” so izpostavili.

V sodelovanju z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa pripravljajo ukrep prevozov na klic, ki se bo izvajal z električnimi kombinirani vozili, namestitev pripadajočih polnilnic za oskrbo vozil ter mobilnostno svetovanje posameznikom. “S temi ukrepi bomo dopolnili ponudbo rednih linijskih prevozov, ki ne segajo v redko poseljene kraje,” so ocenili na ministrstvu. Pilotno pa pripravljajo tudi sistem subvencioniranega nakupa e-vozil za prevozno revne prebivalce, ki nimajo možnosti uporabe javnega prevoza.

Te ukrepe nameravajo vključiti tudi v že omenjen socialni načrt za podnebje, ki je trenutno še v pripravi, Evropski komisiji pa ga nameravajo posredovati do konca leta. “V proces priprave smo vključili številne deležnike, vključno z občinami, regionalnimi razvojnimi agencijami, regijskimi centri mobilnosti, nevladnimi organizacijami, centri za socialno delo, raziskovalnimi intstituti in drugimi strokovnjaki,” so še pojasnili.

Vir: STA