V torek, 18. februarja bo ob 18. uri, v večnamenski dvorani v Kotljah prireditev ob 70. obletnici smrti Prežihovega Voranca.
Letos mineva 70. let od smrti enega najpomembnejših slovenskih literatov Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Njemu v spomin bo v večnamenski dvorani v Kotljah potekala prireditev. Na prireditvi bodo nastopili učenci iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in iz Osnovne šole Koroški jeklarji. Nastopili bodo še: Ženski pevski zbor Solzice, Ženska vokalna skuoina Deteljice, Rožmarin, Jožica Brežnjak, Harmonikarski orkester, Folklorna skupina KD PV, Koroški oktet, Milan Kamink. Klavdija KIA Zbičajnik bo predstavila knjigo Prežihovi odtisi, Miran Kodrin pa knjigo Prežihov Voranc in venec anagramov. Omenjeni knjigi bosta na voljo obiskovalcem.
Prireditve se bosta udeležila tudi župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc
Lovro Kuhar je bil pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu.
Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski jeklarni. Leta 1924 se je poročil in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti (1925). Rodili se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925). Ker se je posvečal političnemu delu ga je oblast neprestano preganjala. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec), vmes pa je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). Romana Požganico in Doberdob je začel pisazi v zaporu.
Pisal pa je pod psevdonimom Prežihov Voranc, njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov.
8. februarja 1943 so ga v Ljubljani aretirali in zaprli na Tabor in v Šempeter, kasneje v berlinske zapore. Poslali so ga v taborišče Sachsenhausen in Mauthausen. Po vojni, leta 1945 se je vrnil v domači kraj. Izdal je dva romana in potopis ter kratke zgodbe, dočakal je še izid svoje zadnje knjige Solzice, v letu 1949. Zaradi izčrpanosti in bolezni ni mogel uresničiti vseh pisateljskih načrtov, ki jih je imel. Leta 1950 je umrl.
Preberite tudi: Bo večnamenska dvorana v Kotljah dobila ime po bratih Kuhar?
VIR: rav.sik.si
