V gospodarstvo je bilo lani neposredno vnesenih 47,4 milijona ton snovi, kar je 2,4 odstotka manj kot leto prej. Od tega je bilo nekaj več kot polovico (51,5 odstotka) snovi, ki se vnesejo za nadaljnjo uporabo, kot so biomasa, fosilna goriva in mineralne surovine, iz domačih virov, preostanek pa iz uvoza, so izračunali na statističnem uradu.

Fotografija je simbolična

V letu 2024 je bilo od snovi, pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, izkoriščenih 24,4 milijona ton oz. sedem odstotkov manj kot leta 2023. Količina izkoriščene biomase je bila glede na prejšnje leto večja za 3,9 odstotka, količini izkoriščenih surovin pa sta se zmanjšali – fosilnih energetskih snovi za 14,5 odstotka, mineralnih snovi pa za deset odstotkov.

Domača poraba snovi je v letu 2024 znašala 28,9 milijona ton oz. 7,9 odstotka manj kot predlani.

Slovenija je uvozila skupno 23 milijonov ton surovih ali predelanih snovi; od tega 58,3 odstotka končnih proizvodov, 24,4 odstotka polproizvodov in 17,3 odstotka surovin. Skupna količina uvoženih snovi je bila od tiste v letu 2023 večja za 2,9 odstotka. In sicer je bilo uvoženih več biomase in proizvodov iz nje, pa tudi fosilnih energetskih snovi ter kovinskih rud in koncentratov, medtem ko se je uvoz nekovinskih mineralov nekoliko zmanjšal.

Izvozili pa smo 18,4 milijona ton surovih ali predelanih snovi, od tega 57,4 odstotka končnih proizvodov, 22,5 odstotka polproizvodov in 20,1 odstotka surovin. Skupno se je izvoz snovi povečal za 7,6 odstotka. Večji je bil izvoz nekovinskih mineralov, biomase in proizvodov iz nje, fosilnih energetskih snovi ter tudi kovinskih rud in koncentratov.

Fizična trgovinska bilanca se je tako zmanjšala na 4,6 milijona ton, kar pomeni, da je Slovenija lani uvozila za toliko več snovi, kot jih je izvozila.

Vir: STA