Ujma poškodovala tudi kolesarsko omrežje v Mežiški dolini in skozi Hudo luknjo

Ponudba možnosti za kolesarjenje je med pomembnejšimi v načrtih razvoja turizma na Koroškem. Za širitev kolesarskega omrežja si tako država kot vse koroške občine prek različnih mehanizmov financiranja intenzivno prizadevajo že skoraj desetletje, so pa velikokrat kolesarske trase, skladno s smernicami, bolj kot cestam poskušale slediti lepšim in privlačnejšim ambientom v obrečnem prostoru.

“Marsikje, predvsem pa v Mežiški dolini, prostora na ozkem dolinskem dnu za umestitev državnega kolesarskega omrežja skoraj ni. Kjer se ta razpre, pa gre za pričakovana razlivna območja reke Meže ob tako izjemnih dogodkih. Posledice v določeni meri so zato neizogibne,” je okoliščine umeščanja kolesarskih poti v prostor za STA opisal Aleš Rupreht z Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška.

Podatkov o točni oceni škode, ki jo je avgustovska ujma povzročila na kolesarskem omrežju na Koroškem, še nima, saj nosilec večine projektov, to je direkcija za infrastrukturo, oceno še pripravlja, je pojasnil.

Kolesarska pot Štrekna med Dravogradom in Doličem ter koroški del Dravske kolesarske poti, ki obe predstavljata hrbtenico obstoječega regijskega omrežja po dolinah, sta v svojem obstoječem delu v glavnem dobro prestali vremensko preizkušnjo pred mesecem dni.

Le pri Otiškem Vrhu je narasla Mislinja tako kot most na glavni cesti uničila tudi vzporedno kolesarsko brv. Tam bo potrebno za prečenje Mislinje do nadaljnjega uporabljati začasno postavljen most. Poškodovana je bila tudi ograja na novi brvi kolesarske poti v Dravogradu.

Slabše pa jo je odnesla trasa odseka nastajajoče Štrekne skozi Hudo luknjo, kjer je na dveh mestih prišlo do udora brežine in v skupni razdalji okoli 40 metrov do uničenja vozne površine. Nekaj škode je izpodjedanje brežine povzročilo tudi na začetku trase v Velenju. Nastalo je še nekaj manjših zasutij, obsežnejšo škodo pa je povzročil vetrolom z nalivi že nekaj dni pred tem, je pojasnil Rupreht.

Odprtje te nastajajoče nove trase med Doličem in Velenjem skozi Hudo luknjo je bilo sicer predvideno za ta mesec, a bo, kot kaže, odprtje prestavljeno za nekaj časa do odprave poškodb.

Sicer pa je ujma največ škode povzročila na kolesarskih poteh v Mežiški dolini, kjer sta bila ravno v zadnjih dveh letih pred ujmo dokončana kolesarska odseka med Prevaljami in Poljano ter skozi naselje Mežica.

“Kljub temu da je reka Meža na več krajših odsekih med Prevaljami in Poljano popolnoma odnesla kolesarsko stezo, je približno 80 odstotkov trase, dolge 2,9 kilometra, ostalo v dobrem stanju,” je pojasnil Rupreht.

Lani odprt del kolesarske povezave skozi urbani del Mežice pa so poplave predvsem v začetnem delu nasproti podjetja Cablex povsem uničile, na območjih porušenih premostitvenih objektov gorvodno pa dodobra načele.

“Fizične poškodbe na kolesarskih poteh torej niso majhne, verjamemo pa, da vizija razvoja povezanega kolesarskega omrežja ostaja dolgoročno med prioritetami regije, kakor je bilo zastavljeno v preteklem desetletju. Urejena kolesarska infrastruktura bo namreč eden izmed temeljev okolju prijaznejše mobilnosti in razvoja zelenega turizma, za katerega si regija prizadeva,” je dejal Rupreht.

Zaveda se, da je trenutno najpomembneje zagotoviti osnovno infrastrukturo za vse, ki jih je ujma prizadela, nato pa bi bilo, kot dodaja, potrebno čim prej pristopiti k sanaciji manjših poškodb in vsaj k zavarovanju težje načetih delov kolesarskih poti, da jih pričakovani jesenski višji vodostaji ne bodo dodatno poškodovali, preden se začne obsežnejša sanacija.

Rupreht je poudaril tudi, da je nujno, da se v procesih načrtovanja prenove enakovredno obravnava tudi kolesarsko infrastrukturo, za katero si tako država, koroške občine, RRA Koroška ter nenazadnje številni prebivalci, ki vedno več kolesarijo, zdaj že skoraj desetletje prizadevajo.