V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so predstavili skupni projekt nakupa drage medicinske opreme za javne zdravstvene zavode v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. V okviru projekta je deset zavodov prejelo 54 enot medicinske opreme.
Koliko je vreden in kdo ga plačuje
Za nakup in dobavo opreme je namenjenih 29.983.530 evrov. Od tega je 25.486.000,50 evra prispevka Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 4.497.529,50 evra pa prihaja iz državnega proračuna. Evropska sredstva tako pokrivajo 85 odstotkov nakupa.
Stroške projektiranja, nadzora ter gradbeno-obrtniških del v višini 3.635.293,73 evra krijejo zdravstveni zavodi sami. Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu je prispeval še 130.000 evrov.
Katere bolnišnice so vključene
V projektu sodeluje deset javnih zdravstvenih zavodov. To so splošne bolnišnice Murska Sobota, Slovenj Gradec, Ptuj, Brežice, Trbovlje, Novo mesto in Celje, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Univerzitetni klinični center Maribor in Bolnišnica Topolšica.
Oprema je med zavode razporejena glede na njihove potrebe in stanje obstoječe opreme.
Kdaj bo projekt končan
Projekt se izvaja od 1. junija 2025 do 31. decembra 2026, dobava in montaža opreme pa sta predvideni do 30. novembra 2026. Po podatkih, objavljenih sredi letošnjega leta, je bilo do prve polovice leta 2026 dobavljenih 24 enot, preostale naj bi bile dobavljene do konca leta.
Nosilec in vodilni partner projekta je Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, ki deluje v sestavi Ministrstva za zdravje. Po dobavi je oprema predana v upravljanje posameznim zavodom.
Koliko ljudi bo imelo korist
Cilji projekta so hitrejši dostop do diagnostičnih in terapevtskih storitev, posodobitev opreme, večja varnost in kakovost obravnave ter enakopravnejši dostop do zdravljenja. Po oceni naj bi imelo od projekta korist približno 217.200 pacientov.
Kirurški robot v Slovenj Gradcu
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je med drugim dobila sodobnega kirurškega robota. Kot je na predstavitvi pojasnil zdravnik Gregor Kunst, ima poseg z njim za bolnika več prednosti, saj je manj invaziven in mu praviloma sledi krajša ležalna doba. Opozoril je, da bolnišnica operacij z robotom še ne dobi vseh plačanih od zdravstvene zavarovalnice.
