Trajnostno, dostopno, lokalno: Na Ravnah zaživel Devžej, butik iz druge roke

Na Ravnah na Koroškem je pred kratkim svoja vrata odprl Devžej - butik iz druge roke. Butik je naravnan trajnostno, dostopno in predvsem lokalno.

Second hand trgovine, oziroma trgovine z rabljenimi oblačili, oblačili iz druge roke, postajajo vse bolj priljubljene, tudi na Koroškem. Nekaj prodajaln je v preteklih letih v naši regiji že zaživelo, zdaj so butik z oblačili iz druge roke odprli tudi na Ravnah na Koroškem. 

Ljudje se vedno bolj zavedajo, da je vsak posameznik odgovoren za okolje in svet, v katerem živimo, zato se vse bolj trudimo in nagibamo k trajnostnem razmišljanju, tudi, ko gre za oblačila.  Prodajalne oblačil iz druge roke so ena izmed cenejših možnosti za nakup novih kosov, velikokrat v second-hand prodajalnah odkrijemo prave modne unikate in vintage, retro kose, ob tem pa ravnamo trajnostno in družbeno koristno.

Takšen butik je v preteklih dneh odprl  svoja vrata na Ravnah na Koroškem, mi pa smo se pogovarjali s Petrom Jazbecem, idejnim vodjo in ustanoviteljem KID Radovednež, pod okriljem katerega je zaživel Devžej – butik iz druge roke.

Najprej par besed o KID Radovednež. Že več let ste aktivni z društvom, kakšno je vaše poslanstvo? (bukvarna, dobrodelne akcije, itd.)

Tako je, Kulturno izobraževalno društvo Radovednež je aktivno že več let, ustanovljeno je bilo že leta 2005, a je vmes šlo za nekaj časa tudi na mirovanje. Ko sem se bolj aktivno začel ukvarjati z Bukvarno in vse več časa posvečal temu, pa je društvo znova zaživelo v vsem svojem obsegu.

Pravzaprav sem opažal, da se v kontejnerjih še vedno znajde veliko knjig, kljub temu, da je bukvarna Ajta že obstajala. Zato sem takrat začel z objavljanjem oglasov za brezplačen odvoz knjig in ko se je domača garaža napolnila, sem na občini zaprosil za pomoč in dobil prostore za bukvarno, kjer zdaj že več let deluje.

Bukvarna ima tudi dislocirane enote, knjigobežnice.

Na Ravnah so naše knjigobežnice, omare s knjigami, kjer si jo lahko vzame vsak, najbolj redno oskrbovane, saj knjige v njih ves čas krožijo. Glavna knjigobežnica na Ravnah se nahaja v sami zgradbi bukvarne za Havano, ena je tudi v parku. Enote v Črni, Mežici in na Lešah pa nekoliko manj pogosto, a kljub temu se ponudba knjig v knjigobežnicah ves čas menja in posodablja.

Sodelujete tudi z občino?

Sodelujemo z več občinami, trenutno sta nam pri projektu Devžeja v največjo podporo in pomoč Občina Ravne in Občina Črna na Koroškem, smo pa ves čas v dogovarjanju tudi z ostalimi koroškimi občinami in se veselimo sodelovanja tudi z njimi v okviru naših projektov.

Prvotna ideja bukvarne se stalno razvija, iščemo nove vidike povezovanja kulture, literature, socialnih vidikov in družbeno-koristnega dela in pri tem smo hvaležni podpore s strani občin, lokalnega okolja in ostalih deležnikov, ki lahko na kakršen koli način prispevajo k pisanju dobrih zgodb.

Vaša ljubezen do rabljenih knjig in ”reševanja” literature pred nesrečnim koncem na kakšnem smetišču, se je prelila tudi na drugo področje, oblačila. Od kod ideja za Devžej – butik iz druge roke?

Preden sem se bolj posvetil delu v društvu in bukvarni, sem delal na področju turizma in posledično veliko potoval, tudi zasebno. Med potovanjem po Ameriki pred skoraj tremi desetletji sem bil navdušen nad količino second-hand prodajaln in t.i. ”thrift storov”, kjer so se prodajala rabljena, a odlična oblačila. Že takrat sem se poigraval z mislijo, da tudi pri nas potrebujemo nekaj takega, a ideja takrat ni dozorela in se udejanjila. Kot pravijo, je za vse dobre stvari potreben čas, zato smo danes tukaj, z butikom Devžej.

Nekako je nastala ideja o butiku med bralnim klubom Besedna srečanja, ko sva se s kolegom Juretom Strahom, ki vodi Zadrugo dobrote pogovarjala o tem, da potrebujemo takšno trgovino na Koroškem, saj jih povsod drugje že imajo. Večkrat sem pomagal pri kakšnih prevozih in drugem delu za Zadrugo in ko sem videl, kako lepa oblačila se znajdejo pri njih, sem Juretu rekel, zakaj še nimajo kakšne trgovinice, kjer bi se te stvari lahko ponudile ljudem, trend second-hand trgovin se je že dobro prijel med mladimi, pa mi je odvrnil, zakaj pa ne bi poskusili tega z društvom? In iz ideje smo z veliko truda, dobre volje in dela prišli do tega, da je butik odprl svoja vrata.

Je bila pot do odprtja butika zahtevna?

Vsak začetek neke zgodbe je zahteven, a če v nekaj verjameš in v to vložiš trud, čas in voljo, stvari nekako stečejo, kljub manjšim ali večjim preprekam.

Ste imeli doslej sami dobre izkušnje z rabljenimi oblačili?

Seveda. Kot že rečeno, v Ameriki in tudi drugje po tujini so takšne prodajalne in butiki stalnica že zelo dolgo, v njih pa najdemo odlične kose. Nekomu so ta oblačila visela v omari in zanje ni našel prave priložnosti, kdo drug pa mogoče išče ravno tak kos. Oblačila so veliko bolj trajna, pa tudi brezčasna, kot se v današnjih časih zavedamo.

Od kod prihajajo oblačila, ki jih kupcem ponujate v butiku? Kakšni so kriteriji, da se kos znajde na vaših obešalnikih?

Večino oblek dobimo iz Zadruge dobrote, ki ima po celi Koroški postavljene svoje zabojnike, kamor lahko ljudje odložijo oblačila, ki jih več ne potrebujejo. Večkrat tedensko smo tam, da pregledamo, presortiramo in ročno izberemo kose, primerne za naš butik. Dela ni malo, je pa zato toliko boljši občutek, ko oblačila in ostali kosi, ki jih imamo v butiku, najdejo novega lastnika.

Poleg oblačil, kaj še lahko najdemo v Devžeju?

Vse – modni dodatki, pasovi, torbice, čevlji, skratka vse, kar spada k oblekam. Pa tudi knjige, ves čas imamo v butiku tudi nekaj knjig iz bukvarne, ki pa jih redno menjamo in dodajamo, saj se jih veliko tudi proda.

Ste med oblačili, ki se znajdejo pri vas, našli kakšen pravi zaklad, kakšen poseben, unikaten kos?

Pot do butika je našel čudovit, dolg, usnjen plašč. Je resnično vintage kos, ki izstopa, tako po kakovosti izdelave, kot tudi po svoji teži. In karakterju. Je en tistih kosov, ki čakajo na prave oči in prepričan sem, da plašč ne bo dolgo z nami.

Komu je vaš butik namenjen in ali se je profil strank v zadnjih letih v podobnih prodajalnah kaj spremenil? Mnogi modni navdušenci so znani po tem, da v second-hand trgovinah iščejo navdih in retro kose.

Res je. Pogled na rabljene stvari in tudi prodajalne iz druge roke se je v zadnjih letih zelo spremenil. Še nedolgo nazaj so imeli ljudje do rabljenih oblačil nekoliko negativen odnos, v smislu, ”to je že nekdo nosil, tega pa res ne morem obleči.” A v zadnjih letih se je mentaliteta precej spremenila, kljub trendom hitre mode. Vedno več ljudi je ozaveščenih, trajnostno naravnanih in znajo prepoznati vrednost oblek, čevljev, torbic in drugih stvari, kljub temu, da so rabljene. Mladi se vedno bolj poslužujejo takšnih in podobnih trgovin in butikov. Butik je namenjen vsem, mladim, starim, vsem generacijam, veseli smo vsakega obiskovalca.

Kakšen je namen oziroma poslanstvo butika Devžej?

Bistvo našega butika je, da lahko ljudem omogočimo dostop do dobrih, kakovostnih, a hkrati poceni oblačil oziroma oblačil in dodatkov po dostopnih cenah, ter da imamo na koncu meseca ”zelene številke”. Na tak način lahko potem na dolgi rok še več vrnemo družbi.

Kako pomemben se vam zdi trajnostni vidik oblačil? Hitra moda je preplavila cel svet in oblačila še zdaleč niso več tako kakovostna, kot so bila nekoč.

Zelo. Pa ne samo zaradi okolja, temveč tudi zaradi socialnega vidika. V obtoku je toliko oblačil, zakaj jih zavreči? Nekomu pulover ni več všeč, nekomu pa bo prišel še kako prav. In zakaj takšnemu kosu ne bi omogočili novega življenja.

Bi rekli, da so butiki, kot je Devžej, dobro sprejeti? Kaj ljudi najbolj navduši?

V dveh tednih, odkar je butik odprl svoja vrata, je bilo obiska ogromno. Obiskovalci so navdušeni nad videzom butika, nad ponudbo kvalitetnih stvari, ki so tudi lepo predstavljene.  Ljudem se zdi krasno, da je butik v središču mesta in dostopen tudi brez avtomobila, všeč so jim vitrine v butiku, v katere na ogled postavimo različne kose, med njimi pa v butik vabijo tudi knjige iz bukvarne. Želeli smo si, da bi imel butik pridih domačnosti, a da hkrati izžareva tudi nekakšen ”šik”, kar nam je kar dobro uspelo. Zgodi se, pravzaprav pogosto, da kdo pride ”samo pofirbcat”, pa na koncu odide s par kosi oblačil ali kakšno knjigo, ki mu je v butiku padla v oči.

Veliko obiskovalcev se ustavi tudi zaradi Capriss, vaše zveste spremljevalke.

Capriss je naša maskota, na Ravnah jo poznajo skoraj vsi, verjetno bolj kot mene. Obiskovalcem se zdi simpatično, da je v butiku. Otroci jo pridejo pobožati, če je katerega od otrok malo strah, mu na lep način predstavim prvi stik s psom, da ji da kakšen priboljšek in se z njo seznani. Takšen stik z živalmi se mi zdi pomemben, saj tudi tako gradimo zaupanje.

S Capriss sva dogovorjena – bolj kot bo ubogala, več bo imela svobode in za enkrat nama tole kar dobro uspeva.

Verjetno se soočate z mnogimi izzivi, od razvrščanja oblačil, do ”ocenjevanja”, kaj gre na obešalnike, pomemben je tudi vidik logistike, saj večino dela opravite sami. Imate kakšno pomoč?

Tako je. Kot sem že omenil, sodelujemo z Zadrugo dobrote, kjer dobimo večino kosov, ki jih ponujamo v butiku. Večkrat na teden se odpravimo tja na ”lov za zakladi”, saj je dela kar veliko. Na srečo imamo v butiku in društvu pomoč prostovoljk, ki mi pri tem pomagajo, tako da vsega dela ne opravim sam.

Poleg tega lahko ljudje obleke in ostale kose, ki jih ne potrebujejo več, prinesejo tudi v butik, kjer jih bomo prevzeli, pregledali in ovrednotili, ter ponudili strankam. V zameno za donacijo tako prejmete dobropis oziroma popust za nakup v butiku.

Vrednotenje in ocenjevanje kosov prav tako prepustim dekletom, prostovoljkam, ki se bolj spoznajo na to. Odkrito, sam nimam pojma o znamkah, saj se zadnjih 15 let večinoma ukvarjam s knjigami. Z njihovo pomočjo določimo cene, ki jih vidite na naših obešalnikih. Smo zelo fleksibilni in ob nakupu več kosov še kakšnega dodamo, se s kupci dogovorimo za kakšen popust, menjavo ali kaj podobnega.  

Kaj pa ime? Devžej je krasna koroška beseda, kako ste jo izbrali za vaš butik?

Izbrati ime je bil res trd oreh in precejšen zalogaj. Najprej sem razmišljal o hudomušnem ”Pri kikli”, a me je moški del hitro postavil na realna tla – ”A samo za ženske bo ta butik?” je bilo eno od vprašanj. Tako sem iskal naprej, želel sem ime, ki bo slovensko, koroško, ki bo povzemalo naše poslanstvo – trajnost, družbena odgovornost in socialni vidik. Tako sem prišel do Devžeja, saj se pri nas v butiku najde nekaj za vsak devžej.

Kakšni so vaši načrti in želje za prihodnost?

Predvsem si želim delati dobro, koristno in trajnostno. Želim si, da bi lahko ljudem ponudili dostopne in trajnostno naravnane stvari, ne le v butiku, temveč tudi na drugačni ravni – želimo si sodelovanja med bukvarno in butikom, v načrtu je bukvarna-kavarna, s čimer bi pridobili prostor za druženje, bralne klube, prostor, kjer bi lahko pripravili tudi različne delavnice, dogodke in program, ki bi vključeval različna društva in vidike s področja kulture, dediščine, družbe.

Imate za naše bralce kakšno posebno sporočilo ali vabilo?

Pridite v Devžej in nam pomagajte peljati to zgodbo naprej.

Devžej ni le trgovina z rabljenimi oblačili, temveč butik, kjer se prepletajo zgodbe, vrednote in vizija trajnostne prihodnosti. S svojo zanimivo in edinstveno ponudbo, osebnim pristopom in skrbjo za skupnost je butik vdihnil novo življenje Partizanski ulici. Obiščite jih, veseli vas bodo, četudi pridete samo ”pofirbcat in poklepetat”.

FOTOGALERIJA:

Na Ravnah na Koroškem je pred kratkim svoja vrata odprl Devžej - butik iz druge roke. Butik je naravnan trajnostno, dostopno in predvsem lokalno.