Zavezanci za plačilo tega prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačevali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov. Plačnik za zaposlene bi tako bili delodajalci, za upokojence pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanj. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne več tri zasebne zavarovalnice.
Višina obveznega zdravstvenega prispevka bi bila enaka za vse zavarovance, znašala bi 35 evrov mesečno, z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer se upošteva rast povprečne bruto plače v Sloveniji, izhaja iz predloga novele, ki ga je pridobila STA. Da je predlog vložen v parlamentarni postopek, je sicer razvidno tudi s spletne strani DZ.
To je prvi korak do preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim bi vsa sredstva ohranili v javnem zdravstvenem sistemu, je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili predlog novele, povedala poslanka Svobode in predsednica odbora DZ za zdravstvo Tamara Kozlovič.
Rešitve iz predlagane novele bi tako pomenile dodaten strošek za tiste, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sedaj ne plačujejo. Teh naj bi bilo okoli pet odstotkov. “Pomembno se je zavedati, da je javni zdravstveni sistem treba ohranjati in krepiti. Ne glede na to, ali ga uporabljamo ali ne, ga imamo,” je dejala.
Na to se je na današnji novinarski konferenci odzval tudi predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob. Kot je dejal, 95 odstotkov državljanov danes plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje in za nikogar od teh se ne bo spremenilo nič, razen da bodo na leto privarčevali 120 evrov. Toliko več bi zavarovanci namreč morali plačevati, če ne bi ukrepali in bi se podražitve premij uveljavile. “Ne bomo se ukvarjali s tistimi, ki so se zdaj iz različnih razlogov temu uspeli izogniti. Solidarna družba pomeni, da prispevamo vsi,” je dejal premier.
Pri določitvi višine zdravstvenega prispevka so izhajali iz trenutne višine dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena reforma bo naslovila tudi druge ukrepe, s katerimi bodo privarčevali sredstva v zdravstvenem sistemu, kot je na primer absentizem, je še pojasnila Kozlovič.
Predlog zakona predvideva tudi zavarovanje finančnih tveganj, ki bi lahko nastala zaradi načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka. V državnem proračunu bi tako zagotovili sredstva za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki oziroma obveznostmi ZZZS.
“Prevzemamo odgovornost tudi za zagotavljanje vira financiranja in hkrati za to, da zasebnih dobičkov iz tega naslova več ne more biti,” je poudaril Golob.
S predlaganimi spremembami bi odpravili bistven očitek trenutnega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to so stroški treh zavarovalnic, povezani z izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini okrog 50 milijonov evrov, in bi ta sredstva lahko uporabili za plačilo zdravstvenih storitev, piše v predlogu novele.
Ključen cilj predloga zakona je zagotavljanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev v skladu z drugim odstavkom 51. člena ustave, kot tudi povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse kategorije prebivalstva. Predlog novele zasleduje cilj ohranitve (vsaj) obstoječega števila zavarovancev, ki bi lahko sicer, zaradi trenutno napovedanih podražitev, množično odpovedovali dopolnilna zavarovanja, s tem pa sebe in svoje bližnje spravili v zdravstveno ali socialno stisko, so navedli predlagatelji.
Kot so dodali, želijo preprečiti neupravičen dvig premije in s tem ohraniti visok delež oseb vključenih v zdravstveno zavarovanje, ki bo krilo vse stroške zdravljenja, zdravil, medicinskih pripomočkov itd. Cilj predloga zakona je zagotoviti prebivalkam in prebivalcem Slovenije ustrezno zdravstveno varstvo, ki ne more in ne sme biti pogojeno z ekonomskim položajem posameznika, so še navedli.
Predlog novele so gradili predvsem na dveh zakonskih osnutkih, ki jih DZ obravnaval v letih 2019 in 2020 v času vlade Marjana Šarca, pri tem pa so ga po besedah Kozlovičeve nagradili tudi s pripombami iz javne razprave. Kot je dodal Golob, vloženi predlog novele namenoma ni nastajal na sedanjem ministrstvu za zdravje, “ampak je nastajal v DZ in je bil z obema koalicijskima partnericama v resnici usklajen v predhodnem zakonodajnem postopku”.
Predlog novele bo DZ obravnaval po rednem postopku, predlagatelji pa pričakujejo uveljavitev s septembrom. Po Golobovi oceni bodo z rednim postopkom imeli dovolj časa in prostora za usklajevanje vseh predlogov, ki bi izboljšali rešitve. Hkrati pa so z vložitvijo predloga začeli zakonodajni postopek in po premierjevih besedah preprečili, da “kdorkoli iz kateregakoli interesa to zaustavi”.
