Svet ECB obrestne mere dvignil za 0,75 odstotne točke

Svet Evropske centralne banke (ECB) je drugič zapored dvignil glavne obrestne mere v območju z evrom. Po julijskem dvigu za 0,5 odstotne točke jih je tokrat zvišal za rekordnih 0,75 odstotne točke. Dodatne dvige osrednji organ evrske denarne politike napoveduje tudi za naprej, dinamika bo odvisna od najnovejših informacij in inflacijskih obetov.
money-167733_960_720

Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 do letošnjega julija pri nič odstotkih, je po novem pri 1,25 odstotka.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, ki je bila od junija 2014 do julija letos v negativnem območju, je zdaj pri 0,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je medtem po novem pri 1,5 odstotka.

“S tem velikim korakom se pospešuje prehod z večinoma zelo spodbujevalno naravnane ravni obrestnih mer denarne politike v smeri ravni, ki bodo zagotovile čimprejšnjo vrnitev inflacije na dvoodstotni srednjeročni cilj ECB,” so zapisali v svetu ECB.

Svet ECB je odločitev sprejel zato, ker je “inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad srednjeročno ciljno ravnjo dveh odstotkov”.

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju pričakuje, da bo na naslednjih sejah nadalje zvišal obrestne mere, da bi zavrl agregatno povpraševanje in preprečil tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. Julija je bila njegova dikcija še, da nadaljnja normalizacija obrestnih mer na naslednjih sejah “primerna”.

Svet ECB bo, kot napoveduje, denarno politiko redno prilagajal najnovejšim informacijam in gibanju inflacijskih obetov. Prihodnji sklepi o obrestnih merah bodo tako temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.

Letna inflacija v območju evra je sicer avgusta dosegla rekordnih 9,1 odstotka. Rast cen še vedno poganjajo predvsem cene energentov, dodatno v luči ruskega napada na Ukrajino in njenih posledic, a tudi osnovna inflacija brez cen hrane in energije je pri visokih 4,3 odstotka. “Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala,” so zapisali v svetu.

Analitiki ECB so pripravili tudi nove napovedi za inflacijo in rast BDP ter prve za letos in 2023 precej dvignili, pri gospodarski rasti pa so napoved za letos zvišali, za prihodnje leto pa občutno znižali.

V ECB zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto 5,5 odstotka, v 2024 pa naj bi padla na 2,3 odstotka. V zadnjih napovedih junija so bile številke pri 6,8; 3,5 in 2,1 odstotka.

Za rast BDP medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos ta dosegla 3,1 odstotka, prihodnje leto vsega 0,9 odstotka in v 2024 nato 1,9 odstotka. Junija so bile številke pri 2,8 odstotka za letos in 2,1 odstotka za prihodnji dve leti.

“Najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo,” ugotavljajo v ECB.

Naroči se
Obvestilo o
guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.