Štrukelj: Motnje strjevanja krvi niso med navedenimi možnimi neželenimi učinki cepiva AstraZenece

Doslej je bilo po vsem svetu s cepivom AstraZenece proti covidu-19 cepljenih 80 milijonov ljudi, resnih neželenih učinkov pa je bilo izredno malo, nekaj deset, je na novinarski konferenci poudaril Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Pri tem pa motnje strjevanja krvi niso navedene kot možen neželeni učinek cepiva.
FOTO: Aljaž Uršej

V Avstriji so namreč poročali o dveh prijavah resnih neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 s cepivom AstraZenece – smrt zaradi motenj pri strjevanju krvi in pljučna embolija. Obe osebi sta prejeli cepivo serije ABV 5300.

Avstrijci so ustavili cepljenje z eno serijo cepiva AstraZenece, medtem ko z ostalimi serijami cepljenje tako v Avstriji kot drugje po Evropi poteka po programu.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pa tudi vodja svetovalne skupine Mateja Logar so danes zagotovili, da Slovenija ni med prejemniki te serije cepiva, zato cepljenje poteka normalno naprej.

Logarjeva in NIJZ pojasnjujeta, da zaenkrat ni nikakršnih dokazov o vzročni povezanosti teh dogodkov s cepljenjem. Glede na znane klinične podatke ni zaskrbljujočih podatkov ali signalov, ki bi kazali na večje tveganje takih dogodkov pri cepljenih v primerjavi z necepljenimi.

Tudi takojšnja mednarodna analiza neželenih učinkov zaenkrat ne kaže na akumuliranje podobnih primerov. V Sloveniji takih dogodkov niso zaznali, so poudarili na NIJZ.

Logarjeva je poudarila, da nas ne sme ustaviti poročanje o neželenih pojavih, saj so tudi cepiva na nek način zdravila, zato se tudi pri njih pojavijo neželeni pojavi. Nekateri so pričakovani, predvsem lokalne težave kot je bolečina na mestu vboda, slabše počutje in bolečine v mišicah ali sklepih, kar pa večinoma mine v 48 urah.

Pri nekaterih se pojavijo izrazitejše težave s hujšo vročino in bolečinami, občasno pa tudi resnejši neželeni učinki, ki jih redno spremljajo.

Neželeni učinki, o katerih poročajo pri omenjenih dveh primerih iz Avstrije, vsekakor niso bili beleženi v dosedanjih raziskavah, ki so bile potrebne za registracijo cepiva. Gre za resen neželeni učinek, ki ga je treba preučiti in vzpostaviti vzročno povezavo ter preveriti predhodna obolenja teh ljudi ter ugotoviti tudi časovne povezave, je dodala.

Tudi Štrukelj je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 pojasnil, da v karakteristiki cepiva AstraZenece ni zapisanega takega morebitnega neželenega učinka.

Štrukelj pravi, da na podlagi dosedanjih izkušenj s cepivi ne more priti do večjih odstopanj med različnimi serijami istega cepiva. Teoretično bi lahko prišlo do odstopanj med različnimi serijami, če bi bila nepravilno shranjena, ali pa če bi prišlo v proizvodnji do nepredvidenih zapletov, a imajo farmacevtske družbe vgrajeno notranje testiranje posameznih serij, kar pomeni, da morajo vse serije pred sprostitvijo na trg testirati in morajo ustrezati karakteristikam.

Ob tem pa je opozoril, da so cepiva AstraZenece klinično testirali v ZDA, Braziliji in v Južni Afriki. Čeprav je odstotek učinkovitosti tega cepiva proti covidu-19 nižji od učinkovitosti cepiva Moderne in Pfizerja, pa rezultati že vključujejo tudi učinkovitost na nove različice novega koronavirusa, kar je za Slovenijo pomembno, saj so prisotni že vsi podtipi virusa, je dodal.

V Sloveniji so doslej prijavili pet smrti, ki so se zgodile v nekem časovnem obdobju po cepljenju proti covidu-19. Pri dveh so že opravili vse analize, cepljenje je bilo že izključeno kot vzročna povezava za smrt, je pojasnila Logarjeva. Ob tem je dodala, da je šlo pri vseh petih za starejše občane, ki so imeli številne pridružene bolezni, a ker se je smrt pojavila po cepljenju, je treba vsak tak primer natančno analizirati.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.