Lani je bilo v Sloveniji na trg danih približno 3610 ton nagrobnih sveč, kar je skoraj 48 odstotkov manj kot leta 2010, ko jih je bilo 6856 ton.

Ob upoštevanju povprečne teže nove sveče, ki znaša okoli 430 gramov, smo po oceni ministrstva v Sloveniji lani kupili približno 8,4 milijona sveč oziroma 3,9 sveče na prebivalca. S tem po porabi še vedno sodimo v evropski vrh, skupaj s Hrvaško, Poljsko in Avstrijo.

Na ministrstvu ob tem ugotavljajo, da se količine v zadnjih letih ohranjajo, leta 2023 je bilo na primer na trg danih za približno 3544 ton sveč. To po oceni ministrstva kaže na večjo okoljsko ozaveščenost prebivalcev in odgovorno ravnanje ob dnevu spomina na mrtve oziroma praznika vseh svetih.

Ravno ob omenjenem prazniku, ko se obiski pokopališč močno povečajo, nastane tudi največ odpadnih sveč. Te same po sebi niso nevaren odpadek, lahko pa njihovo nepravilno zbiranje, skladiščenje ali obdelava vseeno povzročajo neželene okoljske vplive ter nastajanje dodatnih odpadkov.

Kot poudarjajo, je pomembno, da se sveče, ki jih je mogoče reciklirati, pravilno zberejo in oddajo pooblaščenim izvajalcem z okoljevarstvenim dovoljenjem. Le tako se materiali iz odpadnih sveč lahko znova uporabijo in hkrati preprečijo negativni vplivi na okolje.

Sistem ravnanja z odpadnimi svečami v Sloveniji deluje učinkovito, ob tem ugotavljajo na ministrstvu. V letu 2023 so bili okoljski cilji preseženi, saj je bilo predelanih in recikliranih 80,3 odstotka vseh zbranih sveč, kar močno presega zahtevane cilje iz uredbe. Od leta 2024 v Sloveniji delujeta dva izvajalca predelave odpadnih sveč, kar povečuje stabilnost sistema in zmanjšuje tveganje kopičenja odpadkov.

Obiskovalci grobov pa se lahko odločijo tudi za okolju prijaznejše oblike obeležja, kot so lončnice, naravni aranžmaji ali sveče z možnostjo ponovnega polnjenja oziroma brez PVC-ohišij, še poudarjajo na ministrstvu.

Vir: STA