Search
Close this search box.

Sprejete novosti na področju štipendiranja in deficitarnih poklicev za naslednjih pet let

Fotografija je simbolična.

Vlada je v ponedeljek, 27. januarja na 101. dopisni seji sprejela novo politiko štipendiranja za naslednje petletno obdobje (2020–2024), pri čemer pa Deficitarna področja in izobraževalni programi, kot so določeni s Politiko štipendiranja v preteklem obdobju, zaradi potreb na trgu dela, ostajajo prepoznani kot deficitarni tudi vnaprej.

Tako kot doslej bo Republika Slovenije tudi v letih 2020–2025 za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za približno 1000 novih štipendij letno, kar pomeni približno 1,23 mio EUR na leto. K temu je treba prišteti še sredstva za izplačilo štipendij vsem štipendistom, ki izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje, kar pomeni dodatnih cca 1,5 mio EUR letno oziroma več, ker se štipendije enkrat letno usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. Pričakuje se, da se bo s štipendiranjem deficitarnih poklicev razširila ponudba kadrov z deficitarnimi poklici in se povečal vpis na šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice.

Na podlagi Zakona o štipendiranju vlada za obdobje petih let sprejme politiko štipendiranja, v kateri določi zlasti cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji, opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice.

Ugotavlja se, da je večina deficitarnih poklicev še vedno na ravni sekundarnega poklicnega in strokovnega izobraževanja, zaradi česar se predlaga, da se kot deficitarni opredelijo zgolj programi na tej ravni, ne pa programi na terciarni ravni izobraževanja, kot je to sicer predlagala Študentska organizacija Slovenije.

Strokovna izhodišča za sprejeto Politiko štipendiranja 2020-2024 je pripravil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Kot izhaja iz izhodišč, vlada pojasnjuje, da je še vedno večina deficitarnih poklicev na ravni sekundarnega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Povečal se je vpis v nekatere programe v obdobju 2015–2019 (npr. mizar, oblikovalec kovin – orodjar, mehatronik operater), medtem ko pri nekaterih poklicih tudi štipendije niso spodbuda za porast vpisa, kot npr. dimnikar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar – krovec, tapetnik.

V obdobju 2020–2024 se bo obdržal isti nabor poklicev kot v Politiki štipendiranja 2015-2019, razen programov, ki se ne izvajajo več (zlatar, grafični operater). Nabor poklicev, ki bodo štipendirani v posameznih šolskih letih, bo sicer, tako kot do sedaj, določil sklad v vsakokratnem javnemu razpisu glede na aktualne razmere na trgu dela.

Vlada pojasnjuje, da imajo tako delodajalci možnost, da si s kadrovsko štipendijo vnaprej zagotovijo kader, ki ga bodo potrebovali v prihodnjih letih, hkrati pa so za področja, za katera je povpraševanje na trgu dela veliko, upravičeni do višjega deleža sofinanciranja. Štipendisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, sicer ne morejo biti upravičeni tudi do štipendije za deficitarne poklice, imajo pa po končanem izobraževanju zagotovljeno zaposlitev, poleg tega so kadrovske štipendije v povprečju višje od štipendije za deficitarne poklice.

Sklad bo vsako leto, najpozneje do konca januarja, objavil javni razpis za dodelitev približno 1.000 novih štipendij za deficitarne poklice. V javnem razpisu za posamezno šolsko leto bo sklad glede na stanje na trgu dela in vpis v posamezne izobraževalne programe v preteklih šolskih letih določil izobraževalne programe, za katere se dodeljujejo deficitarne štipendije. Štipendija za deficitarne poklice znaša v skladu z ZŠtip-1 102,40 EUR mesečno in se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo.

Vir: gov.si/Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti